Telefon za otroke in mladostnike imenovan TOM, ki deluje v okviru Zveze prijateljev mladine Slovenije (ZPMS), je bil na pobudo Komisije za otrokove pravice pri ZPMS ustanovljen leta 1990. Pet let kasneje je bila vzpostavljena nacionalna mreža, ki povezuje okoli 200 usposobljenih svetovalcev. Mrežo sestavlja 9 svetovalnih skupin v Ljubljani, Mariboru, Murski Soboti, Slovenskih Konjicah, Velenju, Krškem, Idriji, Ajdovščini in Tolminu.

Čustvena opora otrokom in mladim

V prvi vrsti je TOM nastal kot čustvena opora otrokom in mladim, ki se v procesu odraščanja srečujejo z različnimi vprašanji, dilemami ali stiskami. »Osnovna ideja za ustanovitev TOM-a je bila ponuditi mladim možnost, da v trenutku stiske dobijo nasvet usposobljenega svetovalca, kar naj bi imelo predvsem preventivni namen,« pojasnjuje Kornelija Kaurin, vodja svetovane skupine TOM Maribor. Namenjen je otrokom in mladostnikom do približno 20. leta, ne glede na vrsto problema. Telefonski pogovori so zaupne narave, klicalec pa ima ob klicu možnost, da ostane anonimen. Anonimnost je zagotovljena tudi svetovalcem.

Projekt TOM se je leta 2012 vključil v Evropsko mrežo brezplačnih številk, kar pomeni da je brezplačna številka, na katero lahko otroci in mladostniki pokličejo, po vsej Evropi enaka. Stroške klica pa krije Telekom. 

Program izvajajo prostovoljci, ki morajo opraviti obsežno teoretično in praktično osnovno usposabljanje za svetovalno delo na telefonu TOM. Imeti morajo sposobnost poslušati drugega, naučiti se morajo voditi pogovor in pravilno napotiti na ustrezne strokovne institucije, kjer nudijo pomoč. Z usposabljanji nadaljujejo tudi v času, ko aktivno delujejo v programu in tako širijo svoje kompetence, gradijo pozitivno samopodobo, si pridobivajo izkušnje in odgovornosti. 

V Mariborski svetovalni skupini deluje 21 prostovoljk in prostovoljcev, ki so se v letu 2023 kar 7705 krat odzvali na klic otroka ali mladostnika.

Poleg pomoči mladim tudi strokovno in laično javnost informirajo o statističnih podatkih in o vsebini klicev na telefon, saj so lahko ti podatki podlaga za strokovne diskurze in pokazatelji stanja v družbi in na področju uresničevanja Konvencije o otrokovih pravicah. 

V zadnjih 15-ih letih v svetovalni skupini Maribor sprejeli več kot 370 tisoč klicev

V zadnjih 15-ih letih so v svetovalni skupini Mariboru sprejeli več kot 370.000 klicev, opravili več kot 65.000 svetovalnih razgovorov in več kot 23.000 ur prostovoljnega svetovalnega dela. »Z zaskrbljenostjo sledimo porastu problemov, ki jih prinaša prekomerna uporaba informativno komunikacijske tehnologije – zasvojenost, zdravju škodljiv življenjski slog, in spletno nasilje – psihično in spolno nasilje, izsiljevanje,« opozarja Kaurin. 

Ob tem dodaja, da so še vedno v porastu tudi klici, ki govorijo o duševnih stiskah klicalcev: »Če smo v mariborski svetovalni skupini v letu 2021 vodili 90 pogovorov na to temo jih je bilo v letu 2022 kar 130, v letu 2023 pa 153. Že otroci se srečujejo z depresijo, negotovostjo pri reševanju vsakodnevnih problemov, strahom pred prihodnostjo. Zaskrbljujoče je tudi število klicev, kjer so uporabniki izražali samomorilne misli, oziroma konkretne priprave na samomor v letu 2021 – 16, v letu 2022 – 27 in v letu 2023 - 21. Navedeni niso procenti, ker bi zaradi porasta števila klicev nasploh lahko dobili napačen vtis, da je procentualno teh klicev manj kot v prejšnjih letih«.

Kaurin nadaljuje, da so najpogostejši razlogi, zaradi katerih mladi pokličejo svetovalce ljubezenske težave, odnosi med vrstniki, iskanje najrazličnejših informacij, učne težave, problemi v odnosu s starši, spolnost, telesni videz, kontracepcija, zasvojenost, odnosi z učitelji, nosečnost, nasilje ipd. »Mladi pokličejo tudi zato, ker si želijo pogovora, ker potrebujejo idejo, kaj bi počeli (jim je dolgčas) ali pa preprosto želijo slišati mnenje, odgovor, napotek, nasvet,« še dodaja sogovornica.

Zaradi anonimnosti se sponzorji in donatorji ne odzovejo tako spontano

Nacionalna mreža TOM je javni verificiran socialnovarstveni program. Leta 2014 je bil program verificiran pri Socialni zbornici Slovenije za obdobje sedmih let. Leta 2021 pa je verifikacijo uspešno obnovil za novo sedem letno obdobje.

Program je evalviran s strani Inštituta RS za socialno varstvo.

Javni verificirani socialnovarstveni programi so programi, ki so strokovno verificirani po postopku, določenem v posebnem predpisu, ki ga sprejme Socialna zbornica Slovenije. Financirajo se iz sredstev države in občin. Prav tako pa vseskozi iščejo nove sponzorje in donatorje. 

Finančna sredstva potrebujejo predvsem za izvajanje izobraževanj, za povračilo avtobusnih vozovnic in malice prostovoljkam in prostovoljcem, koordinacijo programa in funkcionalne stroške. »Za bolj slikovit prikaz: V Sloveniji se vrednoti ura prostovoljnega dela, kot ga opravljajo naše svetovalke in svetovalci, 10 evrov. V letu 2023 so za družbeno skupnost, v svetovalni skupini Maribor, opravili za 23.080 evrov prostovoljskih ur,« pojasnjuje Kaurin in dodaja, da so samo za pokrivanje stroškov prevoza (višina avtobusne vozovnice) in povračilo za malice za štiri ali večurno delo na dan, potrebovali nekaj več kot 6.400 evrov. 

Program kot tak je v okolju precej prepoznaven – plakati, oglasi, objave medijev, a je zaradi ''anonimnosti'' iskanje sponzorjev in donatorjev težje . »Zaradi anonimnosti se tudi sponzorji in donatorji ne odzovejo tako spontano kot na dejavnosti, kjer imajo lahko neposreden stik z otroki in družinami. Vendar je telefon zelo pomemben za vse klicalce – tudi rešuje življenja in tolaži otroke, ki so izpostavljeni nasilju, revščini in zlorabam,« še opozori Kaurin.