Mariborskemu županu Saši Arsenoviču so neznanci, kot smo poročali, v noči na četrtek razbili steklo na njegovem gostinskem lokalu v središču mesta. Pri tem naj bi bilo celo uporabljeno eksplozivno sredstvo in kot je povedal, je to že tretji napad na njegovo osebno premoženje v zadnjih dneh. Za osrednji mariborski spletni medij Maribor24.si smo poklicali nekatere Mariborčane, ki so v mestu tako ali drugače pustili svoj pečat in poznajo lokalno politično dogajanje in zbrali komentarje.

Kaj smo storili z našo lokalno politično kulturo?

Boris Vezjak, slovenski filozof, družbeni kritik in publicist: »Mislim, da je strahovito pomembno enotno obsoditi vandalistično dejanje proti županu Arsenoviču in upam, da bo to storila vsa mestna politika ne glede na svojo politično barvo, policiji pa uspešno našla povzročitelje. Ker ne gre za prvi dogodek, ampak celo vrsto soslednih, smemo zelo verjetno govoriti o načrtovanosti dejanj. Zavedati se je treba, da govorica nasilja, objestnosti in groženj nima in ne sme imeti nobenega prostora v demokratičnem okolju. Hkrati bi se lahko vprašali tudi, zakaj so nekateri tovrstni fenomeni v vijoličnem mestu že tradicionalno sprejeti kot bolj samoumevni, kaj smo storili z našo lokalno politično kulturo in zakaj je prag tolerance v njem vedno znova postavljen nekoliko višje kot kje drugje. Kar je stvar širše razprave o dopuščanju nasilja, socialni sliki mesta in prevladi mentalitet, ki so nadomestile intelektualno dehidracijo v njem.«

Tudi župan bi se moral pametno odzivati

Zdenko Škraban, občan in komunikacijski strateg, meni, da je v zadnjem obdobju tako na nacionalni kot mariborski ravni moč opaziti porast teh oblik nasilja, začenši z verbalnim nasiljem in v končni obliki tudi s fizičnim nasiljem. »Zato je zelo pomembno, da nosilci javnih funkcij odločno, a previdno obsodijo vse oblike nasilja in s svojimi ravnanji ter besedami ne sejejo semena, ki bi rodilo novo nasilje. Pri tem ciljam tudi na današnji odziv gospoda Arsenoviča, ko je dejal, da varnostnikov ne potrebuje, saj pridno trenira. Prav s to izjavo on napeljuje na boj, ki bi ga bilo v bistvu potrebno zatreti in strogo obsoditi. Tudi on se mora pametno odzivati na takšne dogodke oziroma vsi vršilci javnih funkcij,« je pojasnil Škraban

Kangler dejanje obsoja

Nekdanjega župana Franca Kanglerja, kot pravi, žalosti, da se to dogaja v Mariboru. »In čeprav ozadja tega dejanja osebno ne poznam, lahko rečem, da je vredno vsakršnega obsojanja,« je poudaril Kangler.

V LPR se še ne želijo opredeljevati

Nad dogodkom je ogorčen tudi prvak Liste za pravičnost in razvoj Stojan Auer, ki je povedal, da dejanje ostro obsoja, ne glede na to, kdo za njimi stoji. »Ne želimo se niti opredeljevati, ali gre za politični napad, zamere iz preteklosti ali kaj drugega. Dokler ozadja ne poznamo in se to ne razišče, je o tem preuranjeno govoriti,« je pojasnil Auer.

Politika ne sme temeljiti na barbarskih metodah izsiljevanja

Saša Pelko, vodja štaba prejšnjega župana Andreja Fištravca in podžupan v njegovem mandatu, je na socialnem omrežju zapisal, da v politiki pogosto padajo ostre besede in včasih pade razprava tudi na sila neprimeren nivo. »A nikoli, ampak res nikoli ne smemo dovoliti, da bi politika temeljila na barbarskih metodah izsiljevanja, pa četudi gre za največja možna nasprotja med političnimi stališči. Živimo v 21. stoletju v dokaj dobro urejeni državi Evropske unije, zato naj bo temu primerna tudi politična komunikacija! Približno si znam predstavljati, kako se zdaj župan Arsenovič počuti, ker sem se podobno počutil tudi jaz decembra 2012, ko so mi vrgli granitne kocke v okno in fasado hiše in pol leta kasneje, ko so na fasado polili zajetno količino zelene barve, o čemer takrat sploh nisem več obveščal medijev,« je pojasnil Pelko in dodal, da so takrat dosegli nasprotni učinek, saj mu je prav to dalo še dodaten zagon, da je vztrajal. Prepričan je, da bo tudi pri županu Arsenoviču tako. »Ostro obsojam takšna zavržena dejanja, katerih primarni cilj je sicer prestrašiti določene politične akterje, največjo škodo pa s tem povzročajo Mariboru, ker lahko zunanji opazovalec dobi vtis, da naše mesto ni varno,« je zaključil zapis Pelko.

Partljiča dogodek spominja na pohode fašističnih skupin

Poklicali smo tudi pisatelja Toneta Partljiča, ki je bil tudi velik privrženec župana Andreja Fištravca, a o dogodku ni bil seznanjen, vse skupaj pa ga, kot pravi, spominja na pohode fašističnih skupin. »Vse v kontekstu sovraštva, če je v zraku in se manifestira v sovražnem govoru. Če berem virtualna sporočila, dobim občutek, da je svet nekoliko bolj sovražen kot je bil včasih. Več je sovraštva kot ljubezni. Je na nek način agresiven. In ker iz nekih razlogov ravno berem knjige o fašizmu v Italiji, moram reči, da sem zaskrbljen, ker me spominja na zelo hude stvari. Namreč tako se je začelo,« je dejal Partljič.

Stvari, ki na nek način ogrožajo demokracijo

Publicist Mitja Čander je o dogodku seznanjen in poudarja, da obsoja vsakršno nasilje in pritisk na javne osebnosti. »Prostor politike je nujno prostor dialoga v okviru zakonodaje, predvidenih postopkov in načinov, zato nasilja ne moremo uporabljati za kakršnokoli izražanje nestrinjanja. Ugotavljam namreč, da je v našem prostoru tudi več drugih vrst nasilja in nespoštljivosti. To so nevarne stvari, ker na nek način ogrožajo demokracijo in jih je treba odločno obsoditi, zato se je obenem treba potruditi, da bi bila klima v družbi v družbi takšna, da do tega ne bi prihajalo,« je razložil Čander.

Izgublja samo in izključno Maribor

Mariborska poslanka Lidija Divjak Mirnik pravi, da ima do tovrstnih političnih napadov na nosilce javnih funkcij ničelno toleranco in jo ostro obsoja, saj je preko osebne izkušnje občutila veliko stisko in nenazadnje tudi materialno škodo. »Dokler se bo na ta način obračunavalo s političnimi nasprotniki namesto z dialogom, bo izgubljal samo in izključno Maribor. Napredek lahko dosežemo samo z redom, medsebojnim sodelovanjem ter kulturno komunikacijo, kar sem v času volilne kampanje tudi ves čas ponavljala. Pričakujem ustrezne in hitre ukrepe pristojnih organov,« je razložila Divjak Mirnikova.