Pod okriljem 62. mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma Agra, ki bo v Gornji Radgoni od 24. do 29. avgusta, sta od 8. do 10. julija v prostorih Pomurskega sejma v Gornji Radgoni potekala jubilejno 50. odprto državno ocenjevanje vin Vino Slovenija Gornja Radgona in 14. odprto državno ocenjevanje vin Vino Slovenija Gornja Radgona Bio.

Na obeh prestižnih vinskih tekmovanjih je sodelovalo 148 vinarjev s 651 vzorci iz Slovenije, Avstrije, Hrvaške in Bolgarije, ki je letošnja država partnerica sejma Agra. Osrednje ocenjevanje Vino Slovenija je pritegnilo 139 pridelovalcev s 633 vzorci, na ocenjevanju bio vin pa je sodelovalo 9 pridelovalcev z 18 vzorci. Vinorodna dežela Podravje je prispevala 156 vzorcev, ostalo vinorodni deželi Posavje in Primorska. 

"Uveljavilo se je kot ocenjevanje, ki mu zaupajo slovenski vinogradniki in vinarji"

Na današnji tiskovni konferenci v prostorih Vinskega hrama, ki na sejmišču Pomurskega sejma kot svetišče slovenskega vina in vinske kulture stoji že 30 let, je Janez Erjavec, predsednik uprave Pomurskega sejma, posebej izpostavil častitljivi jubilej - 50 let ocenjevanj vin v Gornji Radgoni. "Za vina, ki so stara več desetletij, pravimo, da so arhivska. Včasih smo celo rekli, da je nekdo, ki v zrelih letih dobro zgleda, kot vino. Tista vina, ki so pri 50 letih še vedno dobra, imajo vse možnosti, da so vrhunska tudi pri naslednjih jubilejih."

[[image_5_article_68364]]

V nadaljevanju je na kratko predstavil zgodovino ocenjevanj vin v Gornji Radgoni, pri čemer je izpostavil pet ljudi, ki so pred 50 leti začeli ocenjevanje: Vinka Štamparja, Ivana Kovača, Štefana Kuharja, Štefana Frangeža in Ivana Borka. Spomnil je, da so prvo vinsko ocenjevanje začeli v letu 1975, ko se je Pomurski sejem, ki je imel takrat status zavoda, združil z Gospodarskim razstaviščem. To pa je takrat že imelo mednarodno uveljavljeno ocenjevanje vin Vino Ljubljana. Kasneje se je pojavila dilema, ali je v Gornji Radgoni sploh smiselno ocenjevati vina, zlasti v Ljubljani so temu nasprotovali. Ker pa jih je podprlo veliko vinarjev in degustatorjev, se je ocenjevanje v Gornji Radgoni ohranilo. Še več, leta 1996 so v vinske zgodbe priključili še projekt Vinske kraljice Slovenije in zgradili Vinski hram, nato pa ocenjevanje odprli v mednarodni prostor in mu dali ime Vino Slovenija Gornja Radgona. "Uveljavilo se je kot ocenjevanje, ki mu zaupajo slovenski vinogradniki in vinarji."

Ocenjevanje Vino Slovenija: 14 vin do šampionskega odličja 

Na ocenjevanju Vino Slovenija je bilo največ, 160 vzorcev, v kategoriji bela suha mirna vina, sledila so rdeča suha vina in nato suha mirna vina aromatičnih sort. Veliko je bilo tudi penin, kar 74. Največ vin, kar 334, je doseglo srebrno medaljo, 232 vzorcev zlato, 30 vzorcev je bilo brez odličja, 23 veliko zlato medaljo, 14 naziv šampion, noben vzorec pa ni bil izločen. 

[[image_1_article_68364]]

Med bio vini je bilo največ, šest vzorcev, iz kategorije suha bela mirna vina, vzorec manj med suhimi rdečimi vini, na tretjem mestu po skupinah so bila suha mirna vina aromatičnih sort. Šampionov na ocenjevanju bio vin ni bilo, prav tako ni bilo velikih zlatih medalj, je pa 13 vzorcev prejelo srebrno medaljo, pet pa zlato. 

Vino Slovenija, najstarejše strokovno ocenjevanje pod okriljem sejma Agra, je najpomembnejše nacionalno preverjanje kakovosti domačih vin in vse pomembnejše mednarodno ocenjevanje vin. Vina po anonimni metodi ocenjuje neodvisna strokovna komisija vrhunskih slovenskih in tujih enologov. Podeljene medalje, s katerimi vinarji označujejo svoje buteljke v oglaševanju in na trgovskih policah, se zato vedno znova dokazujejo za odlično promocijsko in tržno sredstvo ter kot nepogrešljivo merilo kakovosti za proizvajalce in ljubitelje vin.

[[image_2_article_68364]]

Posebna priznanja 

Prvaka vinsko turistične ceste sta postala cabernet sauvignon Vina Zgonik (Vipavska vinsko turistična cesta) in Vitovska prestige Vinakras Sežana (Kraška vinka turistična cesta). Omenjeni naziv podeljujejo vinom, ki so izpolnila naslednje pogoje: dosežena vsaj zlata medalja, koncentracija reducirajočega sladkorja do 25 g/l, ne glede na barvo in letnik, najmanj 15 vzorcev iz posamezne VTC in najmanj 3 vinogradniki iz posamezne VTC.

Nagrado Stanka Čurina, ki jo podeljujejo vinarju za vino, ki je na rednem ocenjevanju doseglo najvišjo oceno, je prejel Jožef Prus za sauvignon.

Naziv vinar leta (nagrado za tekoče leto prejme vinar oz. vinska klet, ki na ocenjevanju pridobi za pet vzorcev vina v  treh različnih kategorijah največje število točk) bodo podelili v okviru sejma Agra v torek, 27. avgusta. 

[[image_3_article_68364]]

Odlično so se odrezale penine

Boštjan Zidar, predsednik ocenjevalnih komisij Vino Slovenija, je dejal, da je kakovost vin, ki prihajajo na ocenjevanje, iz leta v leto boljša. Dokaz za to je tudi število prejetih odličij, ki so jih letos podelili. "Lahko bi dejal, da se v vseh kategorijah vin lepo odraža tudi napredek slovenskega vinogradništva in vinarstva tako v kvaliteti vina kot tudi v sledenju mednarodnih trendov vinskega trga. Ker pa je ta panoga v veliki meri odvisna od narave, je pomembno, da se pridelovalci znamo prilagajati tudi na njene spremembe, s katerimi nas skoraj vsako leto preseneti. To ostaja tudi v bodoče velik izziv za vse pridelovalce."

Na letošnjem ocenjevanju so se, kot nadaljuje sogovornik, odlično odrezale penine, ki so očarale s svojo eleganco in prefinjenostjo. "Najbolj pa nas je navdušila penina, ki prihaja iz največje peničarske kleti v Sloveniji in je tako ohranila primat iz lanskoletnega ocenjevanja. Posebno pozornost so letos pritegnila tudi vina z oznako PTP. Posebej bi izpostavil cviček PTP in teran PTP, ki sta bila na letošnjem ocenjevanju dobro zastopana z res dobrimi vzorci in imata letos tudi vsak svoj šampionski naziv. Tako bela kot tudi rdeča suha vina letnika 2023 so kljub težkemu letniku postregla z lepimi vzorci in s svojo kvaliteto očarala marsikaterega ocenjevalca. Bela so navduševala s svojo sočno sadnostjo in svežino, rdeča vina pa so izstopala z intenzivnimi barvami, sadnostjo, eleganco ter lepo uglajenimi tanini. Pri suhih vinih starejših letnikov pa smo uživali v polnosti in kompleksnosti, ki nam jih lahko pričarajo le najboljše lege, dobri letniki in odlično izpeljane vinifikacije. Tudi vina aromatičnih sort so letos pokazala lep potencial in nas navduševala tako v vonju kot tudi v okusih."

[[image_4_article_68364]]

Ocenjevanje medenih pijač 

10. julija so na Pomurskem sejmu opravili tudi peto ocenjevanje medenih pijač. Na ocenjevanju je sodelovalo 13 čebelarjev oz. podjetij s 16 vzorci medenih pijač, nagrajenih jih je bilo 14. Največj odličij, pet, so prejeli medeni likerji, in sicer tri zlate medalje in dve srebrni. Peneče medice so prejele štiri odličja, medice dve, po eno odličje pa aromatizrane medice, medeni likerji z dodatki in medeno žganje. Šampion letos ni bil podeljen. 

Kot zanimivost zapišimo, da je lanskoletni vinar leta Dušan Benčina držal obljubo in na jubilejno ocenjevanje prijavil 50 vinskih vzorcev. Največ vzorcev je sicer strokovna komisija ocenjevala v okviru 23. ocenjevanja pod vodstvom predsednika Antona Vodovnika, in sicer 987 vzorcev. 

7. avgusta bo pod okriljem sejma Agra v Gornji Radgoni potekalo še ocenjevanje medu.