Raziskava Mladina 2020 je pokazala, da mlade najbolj obremenjujejo prekarnost, duševno zdravje in stanovanjska problematika. So vas rezultati presenetili?

"Glede enih stvari so me, glede drugih pa ne. To, da jih prekarnost obremenjuje, je vsekakor presenetljiv podatek in to za to, ker je ogromno politik, socialnih transferjev in nasploh pozornosti namenjeno omejevanju prekarnosti. Slovenija je, kar se tiče prekarnosti mladih, v vrhu Evrope. Presenetilo me je, da kljub vsej tej investiciji v to, da bi prekarnost odpravili, te nismo odpravili do te mere, da mladi ne bi trpeli. Ta delež prekarnosti ne moremo izničiti, lahko pa ga omilimo. Mi kot družba nismo prav uspešni pri tem.

Druga zadeva, ki pa me je totalno presenetila, pa je stanje mentalnega zdravja mladih. Imamo reprezentativni vzorec mladih v Sloveniji, ki izkazuje te značilnosti, kar kaže na to, da se s temi težavami sooča cela populacija, ne le posamezniki. To je zaskrbljujoče. Prvič zato, ker mladi vse bolj skrbijo za svoje zdravje. Skrb za zdravje je vedno večja, kar pomeni, da vedno bolj pazijo, kar jejo in vedno bolj se gibljejo. Pitje alkohola, kajenje in uživanje drog je vedno bolj v upadu."

Zakaj se torej ta zadeva ne "prevede" v dobro počutje? 

"Mladi trpijo na psihoemocionalni in socialni ravni. Naši podatki so pokazali, da so v porastu strah, stres in osamljenost. To je triglavi zmaj, ki vpliva na mentalno zdravje. Obstaja močna korelacija med stresom in osamljenostjo in tako naprej.

Naraščajo iracionalni strahovi. Kar ne pomeni, da niso realni, ampak ne temeljijo na realnih izkušnjah. V porastu je na primer strah, da bi izgubil službo. A večina mladih niti še ni zaposlenih, pa jih je že strah, da bodo službo izgubili. Takšen je tudi strah, da ne bom imel dovolj denarja. A večina mladih ne živi od denarja, ki ga oni imajo, ampak živijo od staršev in socialnih transferjev.

V porastu je tudi stres. Mladi, ki so v šoli, poročajo o porastu stresa. Mladi, ki delajo, poročajo o stresu. Pa tudi pri mladih, ki so doma, je stres v porastu."

Bistvo je v odnosih 

Kaj se dogaja?

"Tisto, kar povzroča stres, so odnosi. Tisti, ki se v šoli počutijo dobro, poročajo o manjšem stresu in obratno. Tisti, ki imajo slabše odnose, poročajo o večjem stresu. In podobno je v službah ali v odnosih doma.

Tretja zadeva pa je osamljenost. V globaliziranem svetu z vsemi tehnologijami, ki so na voljo in jim rečemo celo družbena omrežja, so mladi vedno bolj osamljeni. Najbolj nevarne zadeve pri osamljenosti so nove tehnologije. Ekstremen primer, ki poveča osamljenost, stres in strah, so 'real time' igrice, to so igrice, ki se dogajajo preko spleta.

Tradicionalne oblike sproščanja in povezovanje več ne delujejo. V poznih 80. letih smo šli na nogomet. Eni so brali duhovne knjige, drugi so molili. Izvajali jogo. Danes nič od tega ne deluje protistresno, ker je glavni trend, v katerega je vse skupaj umeščeno, individualizacija. Na primer, če se ukvarjaš z jogo, je vedno nekdo, ki je boljši v jogi.  V nogometu je vedno nekdo, ki zabije več golov ali pa ima boljšo opremo. To torej onemogoča, da bi se sprostili, zato se stres povečuje tudi pri teh aktivnostih.

Vse te strese pa povečuje digitalizacija. Mladim pa ne moreš reči, stran od računalnika, zato ker je ta integrirana v socialne odnose, na delu, v šoli."

Kaj pa bi lahko imeli protistresne učinke?

"To so dobri odnosi doma, saj zmanjšujejo tega triglavega zmaja. Družina načrtno ustvari čas in prostor, ko so skupaj. Drugi antistresor so dobri odnosi v razširjeni družini, tretji pa dobri odnosi v soseski."

Dobra vzgoja

Kakšni so potencialni ukrepi na ravni politike, kako se lahko organizacije civilne družbe in lokalne skupnosti vključijo v reševanje problemov, povezanih z duševnim zdravjem mladih?

"Nastavek je zelo dober. Imamo sicer bogate in revne Slovence, ampak razlika med njimi je najmanjša na celem planetu. Na primer, ženske živijo šest let dlje v Sloveniji kot v Bosni, pa je ta le 500 kilometrov stran. Moje izhodišče je torej, da današnja družba dobro deluje, vseeno pa ti problemi vztrajajo. Prvič, institucije dobro delujejo. Drugič, mladi niso vedno hujši. To se vidi po tem, da se vključujejo v programe institucij, v formalna in neformalna izobraževanja, v prostovoljstvo.

Naredimo pa lahko to, da izkoristimo dobro delujoče institucije in mlade, ki so naklonjeni k temu, da družbo povežemo. Tisto, kar bi institucije lahko delale, je, da bi mlade vzgajale, da bi se drug ob drugem počutili dobro. Ne pa, da vzbujamo strahove pred preseljenci. Svet ne drvi v črno luknjo, ampak ima neke pomanjkljivosti, ki jih lahko rešimo s tem, da se dobro razumemo. Če imaš harmonično družino, potem lažje shajaš s problemi, ki ti povzročajo stres. To pomeni, da smo radi skupaj in delamo na tem, da bomo skupaj. Glavni problem mladih je, kako izvesti prehod iz otroštva v odraslost. Na to pa smo pozabili."