To je bil wellness v mladosti naših babic

Kakšno je bilo življenje naših dedkov in babic, zlasti kako so negovali sebe ter skrbeli za svoj videz. Obiskali smo Zdenko Pulko, staro 72 let, v Žetalah, in ob prijetnem klepetu ob skodelici čaja ter sveže pečenem jabolčnem štrudlju izvedela več o življenju v preteklih časih.

Ste v preteklih časih živeli kaj velneško? Zanima me o lepoti, modi in vsakdanjem življenju. Kako ste se ličili ter kje ste kupili ličila?

"V tistih časih, ko sem jaz bila mlada, smo kar sledili trenutnim trendom. To je bilo obdobje, kjer ni več bilo takšnega pomanjkanja in revščine. Spomnim se, kako smo kupovale ličila in puder v drogerijah. Uporabljale smo šminko za ustnice, predvsem rdečo. V modi je bil tudi puder ter poudarjale smo črne pike na obrazu. Če nisi imel svoje pike, si jo narisal sam. Skrbele smo tudi za obrvi, jih pulile in obstajali so že svinčniki za obrvi. Lakirale smo si tudi nohte, vendar bolj prosojnih barv, saj so starejše gospe opravljale, če je bila katera preveč "zrihtana". Rekla bi, da smo živeli velneško za tiste čase."

[[image_1_article_61687]]

Kakšen je bil postopek nege telesa in las? Kako pa je bilo s frizurami?

"Lase smo si najprej oprali z majhnimi šamponi, zelene barve v obliki blazinic. Pri nas smo skuhali koprivni čaj in si lase sprali še s tem. Uporabljali smo tudi rumenjak, da so bili lasje močnejši in hitrejše rastli. Za telo smo uporabljali navadno milo, za obraz pa Solea kremo. Zobna pasta Kalodont, jagoda je bila priljubljena," razloži Zdenka in doda: "Frizure so bile resnično pomembne. Nosile smo natopirane frizure, bujno navite lase, trajne. Veliko smo hodile k frizerom in skrbele za njih. Moški so imeli kratko postrižene, pa tudi nekateri so imeli že dolge lase. Skrbeli so tudi za svoje brade, vendar so se brili kar doma. Moja mama je imela zelo dolge lase, spletla jih je v kite in si jih zavila okoli glave."

[[image_3_article_61687]]

Kakšna je bila moda? Ste se oblačili v nove trende?

"Oblačila so bila draga, težko si jih je bilo privoščiti. Tudi, če je kdaj bilo dovolj denarja, si težko dobil kaj si želel. Nosili smo različne barve, roza, rdečo, modro, zeleno. Hlače so bile na trapez. Midi krila do tal, mini nad koleno. Obutev je bila moderna, visoke pete in škornji pozimi. Tudi kavbojke so se začele pojavljati, vendar jih je redko kdo imel ali pa jih je imel samo en par. Po njih smo morali v Italijo, Trst. Niso bile raztrgane, tako kot danes. Bluze so bile s špičastimi ovratniki ter zaprte. Ni se smelo videti kože. Punce smo se zelo rade zrihtale."

Kako ste preživljali prosti čas? Se imeli na razpolago že kakšno tehnologijo?

Zdenka se spominja: "Veliko smo se družili, s kolesi hodili v kino na Ptuj in radi smo nagajali sosedom. Peli smo, plezali po drevesih, igrali med dvema ognjema... Kajenje je bilo popularno v moji mladosti, celo otroci so ukradli cigarete staršem in jih kadili na pašnikih." Pove, da doma niso imeli telefonov, za klice so hodili na pošto. Nadaljuje: "Elektriko smo dobili okoli leta 1962. Naloge smo pisali pri petrolejki. Prvo smo imeli radio in televizijo. Nato je bil tudi pralni stroj, ki se je odpiral zgoraj na stroju."

[[image_2_article_61687]]

Kaj pa hrana in glasba?

"Punce smo imele najraje rock glasbo. Kupovale smo revije, ki so vsebovale vinilne plošče različnih rock skupin, kot so The Beatles, Bee Gees in Rolling Stones. Fantje niso marali, da smo punce poslušale te skupine, saj so bili zelo ljubosumni na izvajalce," se nasmeji Zdenka. "Včasih smo jedli bol sezonsko hrano, malo manj mesa. Zato smo zmeraj bili zdravi. Kupovali smo olje, sol, sladkor, kvas, kis, moko, kavo, belo kavo... Goveje meso smo kupovali ob nedeljah, svinjino in perutnino smo klali sami," razloži. Doma so imeli vrt in zelenjavo sadili sami. Doda: "Sadja je bilo včasih veliko, saj je bilo več starih sort. Kuhali smo žganje, delali kompote, sok iz malin, borovnic in bezga. Sadje smo tudi sušili na krhlje. Kuhali smo pivo doma v loncu. Hodili smo na trgatve ter delali vino. Tudi gobarili smo ter nabirali kostanje in orehe. Imeli smo veliko svinj in dve do tri krave s katerimi smo orali njive. Imeli smo tudi kokoši in purane." Ob zaključku intervjuja se je Daša zahvalila svoji babici Zdenki za to fascinantno potovanje skozi čas. Njene pripovedi so razkrile, kako je bilo živeti v preteklosti polni izzivov, a hkrati tudi lepot. Zdenka je s svojimi spomini osvetlila področja velnesa, ki so nam omogočila vpogled v vsakdanje življenje naših babic in dedkov.

PRIPRAVILA: Daša Ferk