Helikopterska nujna medicinska pomoč je iz mariborskega letališča letos kljub vsemu izvedla 179 intervencij.

Helikopterska nujna medicinska pomoč na mariborskem letališču deluje že več kot 3 leta, kljub temu pa se izvajalci soočajo z vrsto težav, na katere opozarjajo že od začetka delovanja. Skrbi jih tudi, poroča Radio Maribor, da bi severovzhod države zaradi nedorečene usode mariborskega letališča, morebiti ostal celo brez tovrstne pomoči.

Izgubljajo dragocene minute

V Mariboru je v helikoptersko enoto nujne medicinske pomoči vključenih 17 zdravstvenih tehnikov in 18 zdravnikov. Helikopter je v lanskem letu poletel na pomoč 179-krat, kar je številčno sicer nekaj manj kot prvi dve leti, a so bile akcije zahtevnejše, jim je dejal vodja Centra za nujno medicinsko pomoč Štefan Mally: »Ker smo imeli veliko intervencij po uspešnih reanimacijah, po zelo hudih poškodbah in pa smo večinsko reševali tisti najkrajši čas, smo skušali doseči za paciente, ki so doživeli akutno možgansko kap ali pa srčni infarkt.«

Dodal je, da so pri delu še vedno prisiljeni v veliko mero improvizacije, četudi na nekatere varnostne in tehnične pomanjkljivosti opozarjajo že vse od začetka. Mally je dejal: »Oddaljenost naših prostorov od helikopterja je precejšnja, s tem izgubljamo dragocene minute.«

Težave zaradi obratovalnega časa letališča

Še več dragocenih minut pri reševanju oziroma kar ura in pol na dan, je po njegovih besedah izgubljenih zaradi krajšega obratovalnega časa letališča, še poročajo, zaradi česar ne morejo poleteti. »Problem je, da nimamo varovanja in pa ekipe za reševanje na samem letališču ne prej kot pa ob 9.30 kar pomeni, da smo eno uro in pol v mrtvem teku kot ekipa,« pravi vodja omenjenega centra.

Od države pričakujejo predstavitev načrtov

Službo helikopterske nujne medicinske pomoči pa ogroža tudi nedorečena usoda mariborskega letališča, je za omenjeni radio poudaril pomočnik direktorja mariborskega zdravstvenega doma Aleksander Jus. »Črn scenarij, ki grozi, je, da se leta 2021 dokončno zapre letališče. Smatram, da se to ne bi smelo zgoditi. Z vidika zdravstvene oskrbe bi bila to katastrofa,« je dejal Jus, kar je po njegovem velik korak nazaj. Od države pričakuje, da čim prej jasno pove, kakšni so njeni načrti razvoja helikopterske nujne pomoči v državi.