Ko danes govorimo o umetni inteligenci, si marsikdo najprej predstavlja orodja za pisanje besedil, ustvarjanje slik ali različne digitalne pomočnike. Veliko manj pa razmišljamo o tem, da so najbolj zanimive uporabe pogosto skrite drugje, recimo v prometu, medicini, industriji, pri analizi gibanja, nadzoru prostora in obdelavi ogromnih količin podatkov. Prav v ta del sodobne tehnologije bo letos na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru znova pogledala konferenca ROSUS 2026, ki bo v četrtek, 19. marca, v Mariboru doživela svojo jubilejno, dvajseto izvedbo.

[[image_1_article_86331]]

Konferenca Računalniška obdelava slik in njena uporaba v Sloveniji je v letih svojega obstoja zrasla v prepoznaven strokovni dogodek, ki ne ostaja le pri teoriji, ampak že dolgo vztraja pri vprašanju, kje in kako je mogoče tehnologije tudi dejansko uporabiti. Pod uredništvom in predsedovanjem izr. prof. dr. Božidarja Potočnika bo tudi letošnja izvedba povezala raziskovalce, razvijalce, podjetja, študente in uporabnike, ki jih zanima, kako lahko računalniški vid, digitalna obdelava slik, analiza senzorskih podatkov in sodobni modeli umetne inteligence pomagajo pri čisto konkretnih izzivih.

[[image_2_article_86331]]

To je morda tudi ena večjih kvalitet ROSUS-a. Če se pri umetni inteligenci javna razprava pogosto hitro premakne bodisi v navdušenje bodisi v strah, ta konferenca ostaja precej bolj prizemljena. Osredotoča se na rešitve, ki jih je mogoče pokazati, preizkusiti, ovrednotiti in umestiti v resnične procese. Zato letošnji program ni zanimiv le za stroko, ampak tudi za širši krog ljudi, ki jih zanima, kam se razvoj na tem področju dejansko premika.

Jubilejna izvedba s poudarkom na uporabnosti

Po devetnajstih konferencah med letoma 2006 in 2025 ROSUS letos nadaljuje v jubilejnem duhu, pri čemer organizatorji posebej poudarjajo ekonomsko in praktično vrednost računalniške obdelave slik in računalniškega vida. V ospredju bodo predvsem aplikacije, ki so že vključene v poslovne procese ali pa so tik pred tem, da v njih vstopijo.

[[image_3_article_86331]]

To pomeni, da letos ne bo šlo le za razmislek o tem, kaj vse tehnologija nekoč bo zmogla, ampak predvsem za pogled v rešitve, ki jih lahko razumemo kot del sedanjosti. Govor bo o sistemih, ki pomagajo izboljševati prometno varnost, o raziskavah, ki lahko prispevajo k boljšemu spremljanju bolezni, o metodah, ki omogočajo zanesljivejšo zaznavo objektov v prostoru, in tudi o tem, kako lahko sodobna infrastruktura v Sloveniji podpira razvoj umetne inteligence.

Program bo razdeljen na dopoldansko in popoldansko sekcijo. Dopoldanski del bo bolj usmerjen v vabljena predavanja in predstavitve konkretnih strokovnih rešitev, popoldanski pa bo ponudil še vpogled v raziskovalne pristope, študentske prispevke in nove aplikacije.

Kako pomembna je infrastruktura, brez katere umetna inteligenca sploh ne more naprej

Med temami, ki bodo letos še posebej v ospredju, je gotovo vprašanje infrastrukture. O umetni inteligenci se danes veliko govori, precej manj pa o tem, kaj vse je v ozadju, da jo sploh lahko razvijamo. Učenje sodobnih modelov ni več stvar navadnega računalnika, ampak zahteva veliko računsko moč, dostop do zmogljivih sistemov in tudi ustrezno podporno okolje.

[[image_6_article_86331]]

Prav zato bo konferenco odprlo vabljeno predavanje Janeza Perša, ki bo predstavil področje računalniškega vida in umetne inteligence na slovenski superračunalniški infrastrukturi. Predavanje bo osvetlilo, kako je mogoče v Sloveniji izvajati računsko zahtevne naloge, kot so učenje globokih nevronskih mrež, transformerjev in velikih jezikovnih modelov, ter kakšno vlogo imata pri tem infrastruktura SLING in superračunalnik Vega.

Predavanje je zanimivo tudi zato, ker se ob tem odpira precej širše vprašanje: ali lahko Slovenija pri razvoju umetne inteligence ohranja lasten raziskovalni in razvojni potencial ali pa bo pri tem vedno odvisna predvsem od zunanjih sistemov in tujih platform. Predavanje bo poseglo tudi v prihodnost, saj bo povezano s projektom Slovenske tovarne umetne inteligence, v okviru katerega se pripravlja nov superračunalnik, optimiziran prav za področje umetne inteligence.

Ko računalniški vid pomaga reševati zelo konkretne probleme

Prav poseben del letošnjega programa je ta, da so številne teme zelo hitro razumljive tudi nekomu, ki se s stroko sicer ne ukvarja. Med najbolj oprijemljivimi bo gotovo vabljeno predavanje Mitje Pajka, ki bo predstavil sistem za samodejno zaznavanje in analizo varnostne razdalje v cestnem prometu.

Gre za rešitev, ki temelji na kombinaciji kamer, naprednih algoritmov računalniškega vida in umetne inteligence ter omogoča zaznavanje vozil, merjenje medsebojnih razdalj in prepoznavanje nevarnih situacij v realnem času, brez poseganja v obstoječo cestno infrastrukturo. Če to prevedemo v bolj vsakdanji jezik: tehnologija lahko pomaga razumeti, kje in kako na cesti nastajajo nevarne situacije, ter upravljavcem prometnih sistemov ponudi boljšo osnovo za ukrepanje.

[[image_7_article_86331]]

To je hkrati tudi lep primer, kako se umetna inteligenca v praksi pogosto izkaže kot najbolj dragocena tam, kjer ni sama sebi namen, ampak deluje kot orodje za bolj varno in učinkovito okolje. Prometna varnost je tema, ki se tiče skoraj vseh, zato ni presenetljivo, da bo prav ta vsebina verjetno med tistimi, ki bodo pritegnile največ širšega zanimanja.

Zdravstvo in biomedicina kot prostor zelo konkretne koristi

Pomemben del jubilejnega ROSUS-a bo tudi letos namenjen medicini in biomedicini, kjer imajo takšne tehnologije vse večjo vlogo. Eden od prispevkov se bo ukvarjal s kinematičnimi parametri roke kot kvantitativnimi označevalci invalidnosti in kognicije pri multipli sklerozi.

[[image_5_article_86331]]

Gre za raziskavo, v kateri so razvili stereo-vizualni sistem za sledenje dlani in 3D rekonstrukcijo gibanja roke, s pomočjo katerega je mogoče natančneje spremljati spremembe pri bolnikih z multiplo sklerozo. Takšni pristopi so pomembni zato, ker ponujajo bolj objektiven vpogled v kakovost gibanja in bi lahko v prihodnje pripomogli k bolj sistematičnemu spremljanju bolezni.

V podobno smer sega tudi prispevek o rekonstrukciji mišične strukture motoričnih enot iz signalov HD-sEMG z uporabo globokih konvolucijskih nevronskih mrež. Čeprav gre za vsebino, ki je precej strokovna, je njeno bistvo razumljivo: sodobne metode umetne inteligence vse bolj vstopajo tudi v področja, kjer pomagajo razbirati procese v človeškem telesu in s tem odpirajo nove možnosti za raziskave, diagnostiko in razumevanje bolezni.

Od pametnih meja do varnejšega javnega prevoza

Zelo aktualna bo letos tudi tema avtomatizacije prehoda schengenske meje. Na konferenci bo predstavljen projekt Horizon Europe OnMoveID, ki razvija tehnologije za preverjanje identitete potnikov med gibanjem, torej brez klasičnih stacionarnih kontrolnih točk.

Gre za eno tistih tem, pri katerih hitro postane jasno, da ne govorimo več o oddaljeni prihodnosti. Evropski prostor že dlje časa išče načine, kako hkrati izboljšati pretočnost potnikov in ohraniti visoko raven varnosti, pri tem pa postajajo vse pomembnejše digitalna identiteta, biometrično prepoznavanje in robustni mehanizmi za zaščito pred zlorabami. ROSUS bo to tematiko letos postavil v zelo konkreten tehnološki okvir.

Podobno blizu vsakdanjemu življenju je tudi prispevek o samodejnem prepoznavanju aktivnosti potnikov na avtobusu, ki lahko pomaga pri zaznavanju nevarnih situacij in izboljšanju varnosti v javnem prometu. Če so bile kamere dolgo predvsem orodje za snemanje in naknadni pregled dogodkov, postaja danes vse pomembnejše vprašanje, ali lahko sistemi v realnem času prepoznajo vzorce, ki opozarjajo na težavo ali nevarnost.

Tudi študentski prispevki letos odpirajo zelo aktualna vprašanja

Popoldanski del konference bo bolj praktično in raziskovalno obarvan, hkrati pa bo odprl tudi nekaj tem, ki bodo gotovo pritegnile širšo pozornost. Med njimi je prispevek o združevanju podatkov kamer in senzorjev LiDAR za natančnejše zaznavanje objektov v prostoru, kar je pomembno predvsem na področju avtonomne vožnje, varnosti v parkirnih okoljih in zaznave ranljivih udeležencev v prometu.

Posebej zanimiv je tudi študentski prispevek o personaliziranem prikazu digitalnih slik za različne vrste barvne slepote. Gre za lep primer rešitve, ki ni spektakularna v smislu velikih tehnoloških obljub, je pa zato zelo uporabna. Pokazuje, kako lahko digitalna obdelava slik neposredno pripomore k boljši dostopnosti in prilagajanju vsebin ljudem z različnimi zaznavnimi posebnostmi.

Med temami, ki bodo verjetno vzbudile precej zanimanja, je tudi razvoj avtonomnega vplivneža z uporabo orodij umetne inteligence. Ta prispevek odpira vprašanja, ki so danes izjemno aktualna: kako nastajajo digitalne identitete, kako avtomatizacija vstopa v komunikacijo na družbenih omrežjih in kje so pri tem meje med tehnološko inovacijo, uporabnostjo in etiko.

Droni, radarji in kamere kot tehnologija, ki postaja vse bolj pomembna

Konferenco bo sklenil prispevek o zaznavi in klasifikaciji brezpilotnih letalnikov s kamero in radarjem, ki znova pokaže, kako pomembno postaja povezovanje različnih virov podatkov. Droni so danes prisotni na vedno več področjih, od snemanja in logistike do nadzora in industrije, s tem pa raste tudi potreba po zanesljivi zaznavi in identifikaciji teh naprav v realnih okoljih.

Kombinacija vizualne detekcije in radarske obdelave podatkov omogoča bolj robustno delovanje tudi v zahtevnejših pogojih, kar je posebej pomembno tam, kjer posamezna tehnologija sama ni dovolj zanesljiva. Tudi ta prispevek lepo pokaže, da razvoj na področju računalniškega vida danes ne temelji več le na eni metodi ali enem senzorju, ampak predvsem na pametnem povezovanju različnih pristopov.

ROSUS ostaja prostor, kjer se stroka sreča s prakso

Prav v tem je tudi širši pomen jubilejnega ROSUS-a, pri katerem ne gre zgolj za predstavitev raziskav, temveč za prostor, kjer se lahko srečajo raziskovalci, razvijalci, podjetja, študenti in uporabniki rešitev. Organizatorji poudarjajo tudi možnost razprave ter predstavitve konkretnih problemov in potreb, ki se porajajo pri uporabnikih, saj želijo področje računalniške obdelave slik in njene uporabe še dodatno približati širšemu občinstvu.

[[image_8_article_86331]]

ROSUS 2026 bo tako tudi letos pokazal, da področja, kot so računalniški vid, digitalna obdelava slik in umetna inteligenca, še zdaleč niso oddaljene strokovne niše, temveč del sveta, ki ga živimo vsak dan – v prometu, zdravstvu, javnem prostoru, industriji in digitalni komunikaciji ...