Slovenska filantropija med 13. in 19. majem 2019 že tradicionalno organizira Nacionalni teden prostovoljstva, katerega namen je praznovanje prostovoljstva ter prostovoljskih organizacij in zahvala prostovoljcem za njihovo udejstvovanje. V Sloveniji se zdi, da prostovoljstvo pomaga tam, kjer zataji država. V tem tednu potekajo številni lokalni dogodki po različnih krajih Slovenije in vključujejo tako okrogle mize na aktualne teme, povezane s prostovoljstvom, kot predstavitve organizacij ter druge dogodke.

14. maja bo v Črni na Koroškem potekal Slovesni dan prostovoljstva. Na prireditvi bodo podelili nazive Junaki našega časa, Naj prostovoljec v javni upravi, Prostovoljstvu prijazno mesto, Naj mentor prostovoljcev in Naj mentorica prostovoljcev.

Letošnja tema Nacionalnega tedna prostovoljstva je »Odpravimo diskriminacijo«.

Prostovoljstvo v Sloveniji ima dolgo tradicijo, je pomemben socialni korektiv družbe, prispeva k povezovanju organizacij in ljudi v lokalnih skupnostih ter omogoča ljudem, da si skozi prostovoljsko delo pridobijo neprecenljive izkušnje. 

Število prostovoljcev v zadnjih letih upada

V okviru prostovoljskih organizacij je bilo v letu 2017 opravljenih 9.282.195 ur prostovoljskega dela, medtem ko je bilo v organizacijah s prostovoljskim programom, ki so se vpisale v vpisnik, opravljenih 184.086 prostovoljskih ur (124.096 ur v letu 2016). Iz zbirnih podatkov je razvidno, da je število prostovoljcev v organizacijah s prostovoljskim programom rahlo upadlo, vendar pa je število prostovoljskih ur v organizacijah s prostovoljskim programom naraslo

Poklepetali smo z nekaj prostovoljci, ki so nam opisali njihove zavode ali društva in njihove misli, ki jih vežejo na prostovoljstvo.

Mišel Ristov, socialni delavec, Zavod Feniks-UM, CID Ptuj, dolgoletni prostovoljec pri delu z mladimi

V zavodu delajo največ z mladostniki, to obsega kreativne krožke, usmerjanje in pomoč na življenjski poti, skupine za samospoznavanje in samopomoč ter izvedbo kulturnih dogodkov, namenjenih medgeneracijskim transferjem. Prostovoljec je okoli 13 let, področja in organizacije je nekajkrat menjal in jih še kar vseskozi spoznava. “Pri nekaterih je to kak posamičen, dnevni projekt, pri drugih kako večletno, dolgoročno delo,” pove Ristov.

“Prostovoljstvo mi pomeni neko orodje, preko katerega prispevam za boljši jutri in s pomočjo katerega lažje zapolnjujem sistemski primanjkljaj in pomanjkanje, ki se je zgrnilo nad ljudstvom, na vseh možnih področjih.”

Maia Kos, tajnica društva Humanitarček

Mamica petih otrok je dolgoletna tajnica društva Humanitarček. To delo zadnja leta opravlja iz Beograda, kjer je doma. “Prostovoljka sem od leta 2006, zelo aktivno od 2009, ko smo začeli pisati zgodbo z društvom. Tudi v domačem okolju – tj Beogradu širim Humijeve naloge. Od naključne prijaznosti, toplih obrokov, bookcrossinga ter pomoči otrokom v bližnji sirotišnici oz. centru.”

“Prostovoljstvo je zame filozofija, prepričanje in način funkcioniranja.”

Andrej Cvernjak, vodja prostovoljske skupine Udarnik

Gre za skupina prostovoljcev, ki deluje v sklopu aktivnosti javnega zavoda Mladinski center Velenje. Ponujajo brezplačno pomoč socialno šibkim, družbeno izključenim, starejšim in ljudem z zdravstvenimi omejitvami. Andrej Cvernjak se s prostovoljnim delom ukvarja dobrih sedem let. “Vzamem tam kjer je (volja in znanje) ter dam tja, kjer ni (pomanjkanje, potreba po pomoči). To delo mi predstavlja življenjsko vodilo, popraviti napake in krivice tistih, ki so na položajih ter pomagati po svojih najboljših močeh ustvariti boljši in lepši jutri,” nam je dejal Cvernjak.

Staša Kržišnik, dolgoletna prostovoljka na področju dela s socialno ogroženimi družinami

S prostovoljstvom se Staša ukvarja že kar nekaj let. Večino časa kot posameznica, sodelovala je tudi s prostovoljnim društvom Humanitarček ter Društvom prijateljev mladina Kranj. “Prostovoljstvo je nekaj kar me osrečuje. Izpeljanih je že bilo kar nekaj akcij in dogodkov, kot so naprimer: obdarovanje otrok za veliko noč in božič, zbiranje šolskih potrebščin, obdarovanje starostnikov doma upokojencev Podčetrtek. Pa seveda pomoč z oblačili, hrano, plačilo računov…”

“Lep občutek je, ko nekomu daš upanje v boljši jutri. Še posebej vesela sem, ko osrečim otroke, radost in iskrica v očeh sta najlepše “plačilo”.”

“Ravno tako pa sem mnenja, da nikoli ne veš, kdaj boš sam potreboval pomoč in ne moreš je pričakovati, če sam nikoli nikomur nisi pomagal,” doda Kržišnikova.

Tejo Drevenšek, vzgojitelj, društvo Križemrok

Njihovo društvo, ki šteje pet let se ukvarja s počitnicami otrok, imenujejo jih Mega poletni tabori. Poleg tega se ukvarjajo tudi z obdarovanjem otrok. Ustanovila sta ga prav Tejo in njegov brat dvojček Tomo.

“Meni to pomeni način življenja. S prostovoljstvom se sicer ukvarjam več kot 12 let in si brez njega ne znam predstavljati življenja.”

Lilijana Rajh, Zgodbe o klopeh, prostovoljka paliativne oskrbe

Lilijana Jarh je prostovoljka na Programu žalovanja za otroke in odrasle po izgubi bližnje osebe in na Programu detabuizacije smrti. “Sodelujem na dragocenih Taborih Levjesrčnih – za otroke ter pri izjemno dobro organiziranih in vodenih “vikend skupinah” za odrasle,” pove. V Slovenskem društvu Hospic deluje dobrih pet let, sicer pa je popolnoma neprofitno naravnan tudi projekt KUD Zgodba o klopeh in ljudeh katerega vodi. V projektu vsi člani delujejo zastoj z namenom darovanja: gre za uporabno umetnost – mestu in ljudem.

“Čeprav delam na Oddelku za onkologijo, me prostovoljstvo pri Slovenskem društvu Hospic dodatno plemeniti, presežen odnos s predsednico Renato Roban in njeno ekipo poglablja najvrednejše, kar si ljudje lahko damo, v varnih skupinah za žalujoče, pa se pred mojimi očmi človeška bolečina in žalost pretvarjata v zaupanje in hvaležnost. In hvaležnost” je vedno vzajemna,” pojasni.

Boris Krabonja, UP-ornik

Društvo UP-ornik je humanitarna prostovoljna organizacija enajstih ljudi, ki dnevno rešuje hude socialne stiske večino prebivalcem Maribora in širše okolice. V tem trenutku UPornik skrbi za 816 ljudi, večino so to upokojenci. UP-ornik je star tri leta. Krabonja je prostovoljec že dlje časa:  “V bistvu sem to že od kar se zavedam. Vendar vas zanima to prostovoljstvo, ki je nekoliko bolj “glasno”. To je zdaj že sedmo leto… dve leti sem delal povsem sam. No, zadnje tri leta obstaja UP-ornik, ki deluje povsem po mojih načelih…. požrtvovalno, brezkompromisno, dosledno in predvsem transparentno.” Doda tudi, da je prostovoljstvo njegov način življenja in tisto kar mu daje smisel v sivini vsakdanjika.

“Predvsem sem vesel, da nisem pasivni lenivec v naslonjaču pred TV in kritično gobezdalo sodobnih socialnih medijev. Kar ne pomeni, da ne “gnjavim” in “tulim” preko Facebooka – ampak z namenom.”

Anita Ogulin je predsedica Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste Polje

V čas in prostor je postavila izjemne projekte, s katerimi se trudi zagotavljati enake možnosti otrok, mladih in družin. Organizacije, ki med drugim zelo transparentno uresničuje odmevne projekte Botrstva – za otroke in mlade v Sloveniji in Veriga dobrih ljudi-kot celostna podpdora družinam v stiski. “Dnevno sem vpeta v premnoge nepredstavljive zgodbe otrok, mladih in družin velikih stisk, ki jim z mladimi sodelavci in številnimi prostovoljci, s podporo medijev in donatorjev – na vse sem neskončno ponosna in hvaležna, spreminjamo življenja na bolje,” nam pove Ogulinova, ki je prostovoljka več kot 60 let. Njeni začetku segajo v rano otroštvo, kjer je bila ob očetu, ki je bil popolnoma slep.

FOTO: Miran Juršič

“Prostovoljstvo je zame preprosto življenje. Nikoli nisem imela občutka – da delam, ampak odgovornost, solidarnost, konkretno pomoč, do otrok, mladih, šibkejših, preprosto živim. Vse dni mnogih let. In ker je to zame danost življenja – ali poslanstvo kot pravijo, bom prostovoljstvo uresničevala dokler bom zmogla tej družbi pustiti dobre sledi in z lastnim zgledom spreminjati družbeno okolje v dobrem za dobro.”