Svetovno znani mirovnik v Mariboru: »Slovenija bi bila lahko zgled celemu svetu«

Na Univerzi Alma Mater Europaea te dni poteka mednarodna znanstvena konferenca Za človeka gre, ki v Maribor prinaša razprave o nekaterih najpomembnejših vprašanjih sodobne družbe – od demokracije in javnega dialoga do globalne varnosti. Današnji dan, 14. marec, zaznamuje tudi svečana promocija doktorjev znanosti, v mesto pa je ob tej priložnosti prišlo več uglednih mednarodnih raziskovalcev in govorcev.

Med njimi sta tudi ameriški pravnik in mirovni zagovornik Jonathan Granoff ter britanski politolog Michael Pinto-Duschinsky, ki sta v pogovoru poudarila predvsem pomen odprtega dialoga, zaupanja med ljudmi ter odgovornega delovanja demokratičnih institucij.

Demokracija potrebuje aktivne državljane

Jonathan Granoff, ki je med drugim predsednik inštituta za globalno varnost, je opozoril, da demokratični sistemi ne morejo obstajati brez aktivnega državljanstva. Po njegovih besedah so politični sistemi vedno krhki in zahtevajo stalno pozornost ljudi.

»Demokracija zahteva sodelovanje državljanov. Potrebuje stalni nadzor in odgovornost,« je dejal in dodal, da mora država vedno služiti ljudem in ne obratno.

»Država je zaposlena pri ljudeh, ljudje pa so njen delodajalec. To je bistvo demokracije. Nikakor ne bi smelo biti obratno,« je poudaril.

»Politiki so izvoljeni s strani nas, ljudi, državljanov. Oni delajo zame, mi jih plačujemo, to je model, ki bi mu morali slediti,« je bil jasen Granoff.

Dodal je tudi, da generacija mladih v Sloveniji danes živi s samozavestjo, ki je njihovi stari starši niso mogli imeti, saj niso več obremenjeni s strahom pred državo, temveč nanjo gledajo kot na svoj ''servis''.

[[image_1_article_86451]]

Po njegovem mnenju sodobni svet pogosto deluje na podlagi strahu in čustvenih odzivov, kar otežuje racionalno razpravo o pomembnih vprašanjih.

»Strah je zelo hiter odziv. Spodbudi amigdalo, del možganov, ki reagira impulzivno, medtem ko razumsko razmišljanje potrebuje čas,« je pojasnil. Opozoril je, da če ljudje požirajo informacije, ki temeljijo na strahu namesto na resnici, ne morejo sprejemati dobrih, informiranih odločitev. Prav zato meni, da je še toliko pomembneje, da ljudje informacije preverjajo in si ustvarijo lastno mnenje.

»Demokracija je odvisna od državljanov, ki poslušajo različna stališča, preverjajo vire in razmišljajo s svojo glavo,« je dodal.

Svet potrebuje več zaupanja

Granoff je poudaril tudi pomen zaupanja v mednarodnih odnosih. Po njegovih besedah so se številni veliki politični preobrati v zgodovini zgodili prav zaradi osebnega zaupanja med voditelji.

»Najpomembnejša valuta v politiki je zaupanje. Videti moramo človečnost v drugih ljudeh,« je dejal. Ob tem je izpostavil tudi pozitivne vtise o Sloveniji. Po njegovih besedah ima država dobre temelje za razvoj uspešne in stabilne družbe.

»To je majhna država, ki bi lahko bila zgled uspeha. Zlat primer dobre prakse. Imate izobražene ljudi, stabilnost, odlične izobraževalne ustanove ter kulturo učenja, pa tudi močne družinske vrednote, ki jih drugje pogosto primanjkuje,« je dejal.

Svoj vtis je podkrepil z opažanjem ljudi na slovenskih ulicah: »Sprehajal sem se po mestu in videl ljudi, kako s svojimi otroki ravnajo z ljubeznijo in veseljem. To je pozitiven kraj z močnim občutkom skupnosti.«

Zaupanje v demokracijo v številnih državah upada

Podobno je britanski politolog Michael Pinto-Duschinsky opozoril, da je danes v številnih državah mogoče opaziti zmanjšanje zaupanja v demokracijo. Opozoril je na velik razkorak med kozmopolitanskimi središči ter podeželjem, kjer se ljudje pogosto počutijo zapostavljene, kar umetna inteligenca skupaj s sodobno tehnologijo še dodatno izkoriščata za poglabljanje občutka razdeljenosti.

Spomnil je, da je po padcu sovjetskega bloka v devetdesetih letih prevladovalo prepričanje, da je liberalna demokracija dokončni zmagovalec zgodovine.

»Takrat je veliko ljudi verjelo, da je liberalna demokracija zmagala in da je to končna oblika političnega sistema,« je dejal.

Danes pa se po njegovih besedah vse pogosteje govori o nazadovanju demokracije v številnih državah sveta.

»Danes se pogosto govori o zdrsu demokracije. Veliko držav se sooča s težavami in padcem zaupanja v demokratične institucije,« je opozoril.

Granoff je med drugim izpostavil tudi, da se danes soočamo z zelo nevarno manipulacijo uma prek digitalnih medijev, ki niso zasnovani za podajanje resnice, temveč za krajo pozornosti. Po njegovem mnenju smo v obdobju, ko je človeštvo pred izbiro med nepredstavljivim razcvetom ali nepredstavljivim trpljenjem.

Poudaril je, da ne moremo nadzorovati prihodnosti, lahko pa nadzorujemo svoj odziv nanjo in vrednote, ki jih razvijamo kot človeška bitja.

Maribor kot prostor mednarodnega intelektualnega srečevanja

Ob tem je Pinto-Duschinsky poudaril tudi pomen mariborske konference kot prostora srečevanja idej in raziskovalcev z različnih področij.

»Ko prideš na takšno konferenco, srečaš ljudi, ki postanejo pomembni intelektualni partnerji in prijatelji. Takšna srečanja imajo presenetljivo velik mednarodni vpliv,« je povedal.

Na koncu je dodal tudi pohvalo mestu in organizatorjem.