Osnovna šola Jožeta Hudalesa Jurovski Dol se je pretekli teden pridružila Tednu pisanja z roko, ki je potekal v organizaciji Društva Radi pišemo z roko ter ob podpori ministrstva za vzgojo in izobraževanje ter zavoda za šolstvo. Letošnja osrednja tema je bila Ko spomini zadišijo, sodelujoče šole in druge ustanove pa so spodbujale pisanje kratkih zgodb ali pesmi na temo spominov.

V projektu so sodelovali učenci različnih razredov, tako v okviru razširjenega programa kot v sklopu rednega pouka. Pobrskali so po spominu in našli vonje iz otroštva, na katere nas vežejo kakšni spomini. Znanstveniki so namreč ugotovili, da so naši možgani ob vonjanju prijetnih, že poznanih vonjav dejavnejši, kot če vonjamo vonje, ki jih še ne poznamo, je zapisala koordinatorka in mentorica projekta Mateja Nudl. 

Vonj sproži globoko zakoreninjene spomine

"Na naši šoli smo z učenci skozi različne dejavnosti iskali najljubše vonje iz otroštva, se potopili v občutke, v spomine in jih zapisali na različne načine. S posameznimi učenci 4., 6., 7., 8. in 9. razreda smo se letos prvič pridružili temu projektu. V sklopu razširjenega programa, izbirnega predmeta (načini prehranjevanja), in rednega pouku pri slovenščini smo z učenci naredili različne dejavnosti, ki so v središče postavljale vonj, asociacije, spomine. Cel teden je dišalo po domišljiji, ustvarjalnosti in spominih, ki so nekje globoko zakoreninjeni v nas samih."

[[image_1_article_73952]]

Že prvi dan so z učenci odprli škatlo vonjav, skušali prepoznati, kateri vonj je in na kaj učence spominja. Vonj cimeta, kave, klinčkov, sivke in še česa je učence ponesel v spomine, saj so nato zapisali, po čem dišijo in zakaj ravno po tem. Ugotovili so, da vonj sproži globoko zakoreninjene spomine in da sta res tesno povezana kot sestavljanka, kar so tudi simbolno ponazorili. Na tabli v učilnici slovenščine je nastal plakat z njihovimi razmišljanji. Ugotovili so, da učenci dišijo po cimetu, timijanu, gozdni jagodi, spet drugi po lovorju … Vsak vonj so skušali povezati z asociacijo, spominom, kar so prav tako zapisali.

[[image_2_article_73952]]

Učenci so se, kot nadaljuje Mateja Nudl, preizkusili v pisanju haikuja, kjer so prav tako v središče postavili vonj, spomine, kar jim je bilo tudi izhodišče za pisanje ugank in akrostihov na temo vonjav. Devetošolci so dobili nalogo, da v majhno stekleno posodo »ujamejo« svoj vonj, ki jih bo ponesel globoko v njihove spomine in jim pomagal pri pisanju kratkih zgodb, pesmi. "Najprej je vsak povedal, kaj je prinesel in zakaj, nato smo njihove vonje dodali v našo skupno škatlo vonjav, vonj in misli so jim vodile roko, da so lahko vse to ubesedili. Tudi osmošolci so ustvarili svoje zgodbe, ki dišijo po ognju, morju, ordinaciji …"

[[image_3_article_73952]]

Poprosili so tudi naše bližnje, da bi jim poslali oziroma zapisali kakšen spomin iz otroštva, ki ga povezujejo z vonjem. Z učenci so te zgodbe z veseljem skupaj prebirali in jih izobesili na plakatu, ki so ga dnevno dopolnjevali. Prav tako so s poslanico 10. Tedna pisanja z roko nagovorili učitelje šole, da zapišejo kak svoj spomin, ki ga povezujejo z vonjem.

[[image_4_article_73952]]