V času pred martinovim, ko se po kleteh mošt spreminja v mlado vino, so v Jurovskem Dolu pripravili tradicionalno delavnico na temo nege mladega vina. Sodelovali so vinogradniki in vinarji treh slovenskogoriških vinogradniških društev iz Svetega Jurija v Slovenskih goricah, Svete Ane in Lenarta. Po strokovni plati je delavnico vodila priznana enologinja Tadeja Vodovnik Plevnik iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor, ki je skupaj s sodelujočimi pokušala vzorce vin, jih komentirala, opozarjala na morebitne napake v vinu in svetovala o prihodnjih korakih v kleti.
Večina vin je že prvič pretočena in kaže osnovne senzorične lastnosti
Tadeja Vodovnik Plevnik je ob tem spomnila, da letošnji letnik ponuja možnosti za pridelavo vseh vrst vin - od penečih do mirnih, pa tudi vseh kakovostnih razredov: deželnih, kakovostnih in vrhunskih. "V naših kleteh je trenutno še precej živahno. Glavnina moštov je že odvrela, ponekod še poteka jabolčno-mlečno kislinsko vrenje, pri nekaterih pa se zaključuje alkoholno vrenje, predvsem tam, kjer so trgali pozne sorte grozdja ali pridelujejo vina posebne kakovosti. Večina vin je že prvič pretočena in že kaže osnovne senzorične lastnosti. Seveda vino, ki še ni bilo bistreno ali filtrirano, ne more biti kristalno čisto, zato so v tej fazi še prisotne opalescence, kar je povsem običajno, dokler vino še ni namenjeno prodaji."
Bekserjev je več vrst
Pri cvetici se že jasno kažejo značilnosti posameznih sort, vendar so pri mladih vinih lahko prisotni tudi postfermentativni vonji, na primer po kruhovi skorji ali kvasovkah, še pojasnjuje strokovnjakinja. Nadaljuje, da se lahko pojavijo tudi neželeni vonji, najpogosteje t. i. bekser – napaka, ki jo zaznamo po vonju po gnilih jajcih. "Tak bekser vinogradnik običajno hitro odkrije in odpravi z aktivnim zračnim pretokom na način, da ga razpršimo in ustrezno žveplamo. V zadnjih letih pa se zaradi stresnih dejavnikov za trto pojavljajo tudi druge oblike bekserja, t. i. merkaptanske, pri katerih vino diši po česnu, čebuli, zelju, ohrovtu, cvetači ali celo po zažgani gumi. Takšna napaka je težje zaznavna, saj je pogosto prikrita, predvsem zaradi višjih vsebnosti prostega žvepla pri mladih vinih. Prav zato so takšne delavnice koristne. Ko napako pravočasno odkrijemo in ukrepamo, vino ne utrpi posledic. Pri merkaptanskem bekserju samo zračenje ni dovolj; uporabiti je treba bakrove pripravke (npr. bakrov sulfat ali bakrov citrat), ki vežejo žveplove spojine in jih odstranijo. Če ukrepamo v roku enega tedna, kakovost vina ostane nespremenjena."
[[image_1_article_82192]]
Skupaj so poskusili 77 vzorcev treh vinogradniških društev, ki so nakazali značilnosti letošnjega letnika: barve so sortno značilne, cvetice prijetno sadno-cvetne, le ponekod se pojavljajo težave v smeri bekserja.
Vina so bila sveža, morda še nekoliko bolj kisla, kar je v tem času povsem normalno, saj bo kislina sčasoma še nekoliko upadla. Vina so bila izjemno pitna in sveža.
[[image_2_article_82192]]
Na območju jurovske občine okoli 25 hektarov vinogradov
Društvo vinogradnikov in ljubiteljev vina Sveti Jurij v Slovenskih goricah združuje okoli 35 članov v starosti od 20 do 80 let. V občini je okoli 25 hektarov vinogradov. Predsednik društva Jurij Črnčec nam je povedal, da glede letošnjih mladih vin kaže zelo dobro in imajo zelo velik potencial. "Ker so se želeli v naše društvo včlaniti tudi tisti, ki sami nimajo vinogradov, smo k imenu dodali še ljubitelje vina."
Občina vsako leto izbere protokolarno vino, letos je to rumeni muškat kleti Konrad Wine. S potomko Najstarejše trte niso imeli sreče, saj jo je uničila zlata trsna rumenica. Zato so v lanskem letu posadili novi cepič in čakajo na prvi pridelek.
[[image_3_article_82192]]
Tudi na Sveti Ani zadovoljni z letošnjimi mladimi vini
Matija Šenveter, ki je vodenje Društva vinogradnikov Sveta Ana, prevzel v letošnjem letu, je z dosedanjimi društvenimi aktivnostmi zadovoljen. V začetku julija so organizirali novo prireditev Vino in kulinarika, v oktobru pa dogodek, ki so ga poimenovali Mošt in kostanji. V društvu je 35 članov, v občini je zasajenih približno 40 hektarov vinogradov, nekaj večjih vinogradnikov se s to dejavnostjo ukvarja profesionalno. "Po dveh slabih letinah, po ujmi in pozebi, letos pričakujemo zelo dober letnik tako po količini kot kakovosti. V društvu iz Postičevih trt in potomke vedno donegujemo protokolarno vino, letos bomo poskusili pridelati penino po klasični metodi."
[[image_4_article_82192]]
Kleti lenarških vinogradnikov po dveh letih znova bolj polne
Društvo vinogradnikov Lenart šteje okoli 80 članov, na dogodkih jih je aktivnih okoli 50. Vinogradi so tako v lenarški kot voličinski krajevni skupnosti, čeprav jih je v slednji nekaj več, posebej izstopa vinorodno območje Zavrh, kjer raste tudi potomka Najstarejše trte z mariborskega Lenta, ki je sicer v lasti članov Turističnega društva Rudolf Maister - Vojanov. "Letos so vinogradi dobro in obilno obrodili. Kleti so po dveh letih znova bolj polne. Pet večjih vinogradnikov v društvu pridela glavnino vin, namenjenih tudi za prodajo, prijavljamo pa se recimo tudi na občinski razpis za županovo vino," pa je povedal predsednik lenarških vinogradnikov Stanko Kramberger.
[[image_5_article_82192]]
