»Mater, Jurovski Dol je zdaj že brand,« je literarni večer s predstavitvijo pesniškega prvenca »druge pišoče Jurovčanke«, Helene Zemljič, nasmejano začela Nataša Kramberger. Trditev ni pretirana, saj vse več ljudi ob omembi tega štajerskega kraja poznavalsko prikima.

[[image_6_article_78840]]

Minuli konec tedna je bil Jurovski Dol središče kulturnega dogajanja. Na ekološki kmetiji Zelena centrala, ki je obenem tudi kulturni inkubator in bivanjsko poslanstvo Prešernove nagrajenke Nataše Kramberger, se je pod krošnjami dreves odvila predstavitev pesniške zbirke Bazen ki ga odnašajo robovi Helene Zemljič.

[[image_1_article_78840]]

Literarni večer, ki je bil tudi oda kraju

Helena Zemljič, pesnica in urednica, je s svojo zbirko poezije prestopila novo mejo, hkrati pa z umestitvijo predstavitve zbirke v svoj rodni kraj ostala trdno povezana z izhodiščem: z Jurovskim Dolom.

[[image_7_article_78840]]

Kot je povedala na dogodku, je njen literarni jezik v marsičem zaznamovan z občutljivostjo, ki se je razvijala prav v razmerju do domačega kraja – njegove narave, ritma, ljudi, prostorov ... In čeprav se verzi pogosto lomijo, zaustavljajo, zatikajo – kot voda ob kamnih – imajo prav zaradi tega še večjo moč.

Nataša Kramberger, ki je svojo literarno pot začela kot mlada glasna opazovalka sveta in danes deluje tako v mednarodnem prostoru kot Jurovskem Dolu, je tokrat dogodek na svoji kmetiji z značilnim humorjem, pronicljivostjo in toplino povezovala, skupina prostovoljcev Evropske solidarnostne enote, ki te dni v okviru posebnega projekta pri njej doživlja prvovrstno kmečko izkušnjo, pa je večer dopolnila s kulturnim programom in kulinariko.

Jurovski Dol kot vezni člen

Zanimivo je, kako se je Jurovski Dol prav zahvaljujoč avtoricama, ki sta v soboto v jurovsko naravo vnesli malce kulturnega pridiha, znašel v središču sodobne slovenske literature. Predvsem po zaslugi Nataše Kramberger, ki je s svojimi deli skorajda dobesedno zaorala ledino, pa lahko tako Nataša kot Helena, kot sta nasmejano povedali na dogodku, danes vsepovsod ponosno povesta, da prihajata iz Jurovskega Dola.

Ta za dve pišoči Jurovčanki, ki sta sicer tudi literarni sodelavki, ni samo kulisa, temveč eden pomembnejših motivov, če ne celo »soavtor« njunega literarnega ustvarjanja. Literarna identiteta Helene Zemljič in Nataše Kramberger je tako v marsičem lokalna, kar sta dokazali tudi s tem, ko sta pomemben literarni dogodek, kot je predstavitev pesniškega prvenca, ki bi sicer gotovo potekal v osrednji Sloveniji, preselili kar na jurovsko kmetijo.

[[image_2_article_78840]]

Poklon jeziku in vsem, ki so Heleno vzgojili

Zbirka Bazen ki ga odnašajo robovi pesnice je rezultat dolgoletnega razmisleka o jeziku, telesu, mejah in občutjih. Helena Zemljič v svojih pesmih odpira prostore, v katerih ni nelagodja, ampak zorenje, njena poezija pa ni hermetična, temveč vabljiva v svojo nežnost.

[[image_5_article_78840]]

Ena od pesmi, ki jo najdemo v pesniškem prvencu:

Vsak dan ji je nosil marelice

kot bi ji dajal nasvet

To moraš početi

in ne boš se počutila slabo

Trikrat se ti lahko sanja

da boš umrla potem

ni več rešitve

Posadiš novo marelico

Nove prste ki bodo

znali držati morda

dovolj stisniti Kako

počasi Gledaš kazalce

in lahko bi zaznal

vsako sekundo posebej

Posnameš se

Nič ni tako trajno

kot proces

daritve

[[image_3_article_78840]]

[[image_4_article_78840]]

Ob koncu sta pesnica in pisateljica spregovorili o minulem večeru in o tem, kako doživljata »svoj« Jurovski Dol.

Večer pod krošnjami je bil jasen dokaz, da sta iz Jurovskega Dola zrasli dve avtorici, ki mu vračata z besedo in da je prav slednja tista, ki lahko majhen kraj spremeni v simbol in, kot pravi Nataša Kramberger, v »brand«.

Literarnega dogajanja v Jurovskem Dolu še ni konec, saj je kmetija Zelena centrala na naslovu Jurovski Dol 40c te dni tudi Knjižnica pod krošnjami, ki jo lahko obiščete vsak teden od četrtka do sobote med 10. in 19. uro – vse do 30. avgusta.

[[image_8_article_78840]]