»Mater, Jurovski Dol je zdaj že brand,« je literarni večer s predstavitvijo pesniškega prvenca »druge pišoče Jurovčanke«, Helene Zemljič, nasmejano začela Nataša Kramberger. Trditev ni pretirana, saj vse več ljudi ob omembi tega štajerskega kraja poznavalsko prikima.
[[image_6_article_78840]]
Minuli konec tedna je bil Jurovski Dol središče kulturnega dogajanja. Na ekološki kmetiji Zelena centrala, ki je obenem tudi kulturni inkubator in bivanjsko poslanstvo Prešernove nagrajenke Nataše Kramberger, se je pod krošnjami dreves odvila predstavitev pesniške zbirke Bazen ki ga odnašajo robovi Helene Zemljič.
[[image_1_article_78840]]
Literarni večer, ki je bil tudi oda kraju
Helena Zemljič, pesnica in urednica, je s svojo zbirko poezije prestopila novo mejo, hkrati pa z umestitvijo predstavitve zbirke v svoj rodni kraj ostala trdno povezana z izhodiščem: z Jurovskim Dolom.
[[image_7_article_78840]]
Kot je povedala na dogodku, je njen literarni jezik v marsičem zaznamovan z občutljivostjo, ki se je razvijala prav v razmerju do domačega kraja – njegove narave, ritma, ljudi, prostorov ... In čeprav se verzi pogosto lomijo, zaustavljajo, zatikajo – kot voda ob kamnih – imajo prav zaradi tega še večjo moč.
Nataša Kramberger, ki je svojo literarno pot začela kot mlada glasna opazovalka sveta in danes deluje tako v mednarodnem prostoru kot Jurovskem Dolu, je tokrat dogodek na svoji kmetiji z značilnim humorjem, pronicljivostjo in toplino povezovala, skupina prostovoljcev Evropske solidarnostne enote, ki te dni v okviru posebnega projekta pri njej doživlja prvovrstno kmečko izkušnjo, pa je večer dopolnila s kulturnim programom in kulinariko.
Jurovski Dol kot vezni člen
Zanimivo je, kako se je Jurovski Dol prav zahvaljujoč avtoricama, ki sta v soboto v jurovsko naravo vnesli malce kulturnega pridiha, znašel v središču sodobne slovenske literature. Predvsem po zaslugi Nataše Kramberger, ki je s svojimi deli skorajda dobesedno zaorala ledino, pa lahko tako Nataša kot Helena, kot sta nasmejano povedali na dogodku, danes vsepovsod ponosno povesta, da prihajata iz Jurovskega Dola.
Ta za dve pišoči Jurovčanki, ki sta sicer tudi literarni sodelavki, ni samo kulisa, temveč eden pomembnejših motivov, če ne celo »soavtor« njunega literarnega ustvarjanja. Literarna identiteta Helene Zemljič in Nataše Kramberger je tako v marsičem lokalna, kar sta dokazali tudi s tem, ko sta pomemben literarni dogodek, kot je predstavitev pesniškega prvenca, ki bi sicer gotovo potekal v osrednji Sloveniji, preselili kar na jurovsko kmetijo.
[[image_2_article_78840]]
Poklon jeziku in vsem, ki so Heleno vzgojili
Zbirka Bazen ki ga odnašajo robovi pesnice je rezultat dolgoletnega razmisleka o jeziku, telesu, mejah in občutjih. Helena Zemljič v svojih pesmih odpira prostore, v katerih ni nelagodja, ampak zorenje, njena poezija pa ni hermetična, temveč vabljiva v svojo nežnost.
[[image_5_article_78840]]
Ena od pesmi, ki jo najdemo v pesniškem prvencu:
Vsak dan ji je nosil marelice
kot bi ji dajal nasvet
To moraš početi
in ne boš se počutila slabo
Trikrat se ti lahko sanja
da boš umrla potem
ni več rešitve
Posadiš novo marelico
Nove prste ki bodo
znali držati morda
dovolj stisniti Kako
počasi Gledaš kazalce
in lahko bi zaznal
vsako sekundo posebej
Posnameš se
Nič ni tako trajno
kot proces
daritve
[[image_3_article_78840]]
[[image_4_article_78840]]
Ob koncu sta pesnica in pisateljica spregovorili o minulem večeru in o tem, kako doživljata »svoj« Jurovski Dol.
Večer pod krošnjami je bil jasen dokaz, da sta iz Jurovskega Dola zrasli dve avtorici, ki mu vračata z besedo in da je prav slednja tista, ki lahko majhen kraj spremeni v simbol in, kot pravi Nataša Kramberger, v »brand«.
Literarnega dogajanja v Jurovskem Dolu še ni konec, saj je kmetija Zelena centrala na naslovu Jurovski Dol 40c te dni tudi Knjižnica pod krošnjami, ki jo lahko obiščete vsak teden od četrtka do sobote med 10. in 19. uro – vse do 30. avgusta.
[[image_8_article_78840]]