Žiga Perko je 29-letni Jurovčan, ki je osnovno šolo obiskoval v domači občini Sveti Jurij v Slovenskih goricah, nadaljeval šolanje na II gimnaziji Maribor, kjer je opravil mednarodno maturo in se nato vpisal na eno najprestižnejših univerz na svetu – Oxford. Tam je z odliko končal enovit magistrski študij kemije (dodiplomski in magistrski študij, združen v en 4-letni program). Sedaj je že šest let zaposlen.

Po študiju v Angliji zdaj živi v Ljubljani

Kot je povedal, ves čas, odkar se je vrnil v Slovenijo, živi v Ljubljani. ” Starši živijo v Jurovskem Dolu, tudi punca, s katero sva se spoznala v času gimnazije, prihaja iz Lenarta, tako da sem zelo pogosto v teh naših koncih.” Pravi, da rojstni Jurovski Dol doživlja kot izjemno lep, gričevnat kraj, kar je v Angliji bistveno težje najti. Opaža, da so se številne stvari v občini spremenile, izboljšale in verjame, da je določeno infrastrukturo mogoče še izboljšati oziroma nadalje razvijati.”

Naravoslovje mu je bilo vedno blizu

Žigi je bilo naravoslovje že od nekdaj blizu, čeprav mu kemija ni bila absolutna prioriteta: “Šele v gimnaziji je začela mogoče malo prednjačiti, pri tem je imela velik vpliv tudi takratna profesorica kemije na II. gimnaziji Zdenka Keuc, ki je res znala to predstaviti na zanimiv način. Ko sem začel s študijem, je bil moj načrt predvsem ostati v akademskih vodah, v prihodnosti sem se videl morda tudi kot profesor kemije. Kmalu sem se začel udeleževati različnih tekmovanj na področjih naravoslovja: matematike, fizike in absolutno tudi kemije. S tem ko sem dobival izkušnje, recimo nizal zlata priznanja, sem se tudi približal priložnosti, da se udeležim mednarodne kemijske olimpijade. Ta je bila organizirana v Tokiu in na tej olimpijadi sem se  srečal dijaki iz celega sveta. In to je bila odlična priložnost, da sem lahko v primerjavi z ostali kandidati, ki se prijavljajo na univerze, kot je Oxford, pokazal nekaj več.”

Povedati sem jim moral, zakaj me tak študij zanima, zakaj bi bil primeren kandidat. Do takrat sem to univerzo poznal zgolj z interneta. Če vidijo v tebi potencial, ti dajo ponudbo, v kateri piše, da te sprejmejo v izbran študij, v kolikor izpolniš navedene pogoje, ki so ponavadi vezani na ocene na maturi.

Za vpis na Oxford je moral Žiga izpolniti elektronsko prijavnico, v kateri jim je posredoval predvidene ocene za zaključek mednarodne mature in svoje dosežke: “Povedati sem jim moral, zakaj me tak študij zanima, zakaj bi bil primeren kandidat. Do takrat sem to univerzo poznal zgolj z interneta. Če vidijo v tebi potencial, ti dajo ponudbo, v kateri piše, da te sprejmejo v izbran študij, v kolikor izpolniš navedene pogoje, ki so ponavadi vezani na ocene na maturi. Čakali so me trije intervjuji s področja kemije in eden na temo matematike.”

Angleške šolnine niso med najcenejšimi

Žiga nadaljuje: “Študij v tujini je lahko precej draga zadeva, seveda odvisno od države, v kateri si. Anglija ne slovi po tem, da bi bila najcenejša in v zadnjih letih so se stroški šolnin kar povišali. Takrat ko sem jaz začel, je šolnina znašala okrog 4.000 evrov na letnik, potem se je dvignila na 10.000. Z izhodom Velike Britanije iz EU pa so se ti stroški še dodatno povišali, mislim, da trenutno šolnina znaša izjemnih 30.000 na letnik, kar pomeni, da je to za večino ljudi težko dosegljiv cilj. Na srečo obstajajo tudi možnosti financiranja iz Slovenije. V mojem primeru je študij financirala Ad Futura.”

Pravila oblačenja so na Oxfordu natančno določena, študentskega dela v času semestra ne poznajo

Oxford spada med univerze, kjer so pravila obnašanja in tudi oblačenja zelo natančno opredeljena. “Ko uradno postaneš član univerze, se od študenta pričakuje, da nosi uniformo. Ta se sicer z leti spreminja. Za fante je ponavadi sestavljena iz temne obleke, bele srajce in tudi belega metuljčka, pri dekletih pa je to temno krilo oziroma temne hlače. Potem ko napreduješ po letnikih, zaključuješ posamezne programe, se uniforma spreminja. Brezrokavnik začenja dobivati rokave, ki so vedno daljši, uniforma postaja vedno bolj barvna in razkošna. Uniforma je sicer denimo obvezna tudi na izpitih in na formalnih večerjah, sicer pa imamo posebno haljo, ki je značilna za Oxford.”

Potem ko napreduješ po letnikih, zaključuješ posamezne programe, se uniforma spreminja. Brezrokavnik začenja dobivati rokave, ki so vedno daljši, uniforma postaja vedno bolj barvna in razkošna.

Na vprašanje, ali tudi na Oxfordu, podobno kot v Sloveniji, poznajo študentsko delo, Žiga odgovarja: “Ko začneš s študijem, podpišeš  dokument, da v času semestra ne boš izvajal dodatnih del, da ne boš zaposlen, tako da si v tem času popolnoma osredotočen na študij. Je pa res, da so semestri v Oxfordu bistveno krajši, trajajo zgolj dva meseca, vsega skupaj pa imamo tri semestre in med temi po mesec in pol tako imenovanih počitnic, za katere se pričakuje, da študent predela, ponovi snov, ki je bila predstavljena tekom semestra. Seveda pa nisi omejen, da izven semestra delaš. Študentskega dela v enaki obliki, kot je v Sloveniji, tam ne poznajo.”

Sprva je bil poslovni svetovalec, zdaj je zaposlen v Leku

Žiga je sicer študij zaključil z najvišjimi ocenami in se nato podal v poslovne vode. Kmalu je sprejel ponudbo za zaposlitev kot poslovni svetovalec v mednarodnem svetovalnem podjetju Kearney, ki ima pisarne po več kot šestdesetih lokacijah po svetu, med drugim tudi v Ljubljani. Pravi, da mu je bila Slovenija z načinom življenja, ki ga ponuja, z veliko zelenimi površinami, športnimi aktivnostmi, bližino gora, morja, … vedno zelo pri srcu, zato se je tudi vrnil in te odločitve do danes ni nikoli obžaloval. “Tujina ti morda da tudi eno perspektivo, ki je pred tem nisem imel, tako da določene stvari, ki so se včasih zdele morda tudi samoumevne, cenim bistveno bolj. Še nasvet. Če vidite priložnost za kakšno krajšo izmenjavo, to absolutno priporočam. Na podlagi tega boste potem tudi lažje oceni, ali bi želeli večji del študija opraviti v tujini ali pa morda stvar ni čisto takšna, kot ste si jo predstavljali,  in boste želeli dalje nadaljevati v Sloveniji ali pa v kakšni drugi državi.”

Najprej sem se pridružil kot vodja projektne pisarne v razvojnem centru za male molekule, kjer poteka razvoj generičnih zdravil. Pred približno dvema letoma pa sem postal član vodstvenega tima razvojnega centra in sedaj vodim področje operativne odličnosti in digitalne transformacije, kjer se ukvarjajo predvsem s tem, kako lahko uporabimo nove pristope, nove tehnologije pri razvoju generičnih zdravil.

Žiga dodaja, da je s poslovnim svetovanjem, pri katerem je imel možnost reševanja številnih izzivov več vodilnih podjetij v regiji, definiranju strategij, modelov za vstop na trg in podobno, pridobil ogromno izkušenj. Še preden se je pridružil  Kearney-u pa je sodeloval na BioCampu, ki ga je organiziral Lek in tako dobil priložnost, da se spozna tudi s farmacevtsko industrijo. “Predvsem me je zelo pritegnil vpliv, ki ga lahko ima farmacevtska industrija na življenja posameznikov, bolnikov in kako jim lahko omogoči boljšo kvaliteto življenja. Najprej sem se pridružil kot vodja projektne pisarne v razvojnem centru za male molekule, kjer poteka razvoj generičnih zdravil. Pred približno dvema letoma pa sem postal član vodstvenega tima razvojnega centra in sedaj vodim področje operativne odličnosti in digitalne transformacije, kjer se ukvarjajo predvsem s tem, kako lahko uporabimo nove pristope, nove tehnologije pri razvoju generičnih zdravil.  Da s tem omogočimo učinkovitejši razvoj in dostop teh zdravil še večjemu številu pacientov po vsem svetu.”

Oxford bi lahko primerjal z Mariborom

Žiga, ki v prostem času zelo rad smuča in hodi v hribe, je pa tudi ljubitelj morja, pravi, da je Oxford zelo majhno mesto, ki bi ga lahko primerjal z Mariborom. “Vse je na kupu. Ogromno je nekih dogodkov, dan je zelo fleksibilen, kar mogoče kdaj pogrešam. Je pa tudi corona marsikaj spremenila in povzročila, da smo ogromno stvari preselili v virtualni svet. Se pa, tako kot številni drugi, veselim trenutka, ko se bo določenih stvari mogoče znova udeležiti na dober star način, si kaj v živo ogledati in se s kom dobiti na kakšni pijači.” Sicer pa Žiga pravi, da tujci v Sloveniji najbolj cenijo naravo, kulinariko in pijačo, geografsko umeščenost in znanje angleškega jezika.