V podjetju RUNE Enia d.o.o. so že pred leti zaznali, da je na številnih podeželskih območjih Slovenije povezava z internetom slaba ali pa je sploh ni. V tem, kot so nam pojasnili, vidijo razvojno priložnost, zato so začeli s projektom RUNE, v sklopu katerega gradijo širokopasovno optično omrežje na podeželskih območjih Slovenije. Gre za prvi in v tem trenutku tudi edini čezmejni projekt na ravni Evropske unije, s katerim se povezujejo ozemlja več držav članic z ultra hitro širokopasovno optično infrastrukturo. Gre za projekt, ki ga financira zasebni sklada Connecting Europe Broadband Fund (CEBF). Projekt RUNE je v začetku decembra 2019 s strani Evropske komisije prejel nagrado EU Broadband Award kot najboljši projekt v kategoriji.
Na širšem mariborskem območju projekt izvajajo v občinah Duplek, Kungota, Lenart, Maribor, Pesnica, Selnica ob Dravi, Šentilj, Sveta Ana in Sveti Jurij v Slovenskih goricah
Kot pravi Tina Ambrožič, vodja odnosov z javnostmi in digitalnega marketinga v podjetju RUNE Enia, je RUNE razdeljen na projekte, v vsakega je vključenih po več občin oziroma delov občin. “Na širšem mariborskem območju izvajamo projekt v občinah Duplek, Kungota, Lenart, Maribor, Pesnica, Selnica ob Dravi, Šentilj, Sveta Ana in Sveti Jurij v Slovenskih goricah. Na teh območjih že teče ali pa še bo stekla gradnja omrežja med naselji, gradnja omrežja do uporabnikov in gradnja uporabniških priključkov, kar pomeni, da bo do zaključka projekta infrastruktura pripeljana do končnih uporabnikov. Kmalu pa bomo začeli tudi s projekti, v katere so vključene še nekatere druge podravske in pomurske občine.”
Občani Svetega Jurija bodo priključke dobili do konca septembra
Na območju občine Sveti Jurij v Slovenskih goricah je izvedbo del prevzelo podjetje Jamada d.o.o. Kot nam je pojasnil tamkajšnji župan Peter Škrlec, so občine Upravne enote Lenart k projektu pristopile že pred nekaj leti, ko so tudi financirale izdelavo potrebne projektne dokumentacije. “To je bil naš edini finančni vložek, nakar se zadeve nekaj časa niso premikale, občani pa so se s številnimi vprašanji obračali na občino. Po nekaj letih zapletov in menjav izvajalcev so se dela vendarle začela tudi na terenu. V tem trenutku je v naši občini na območju, kjer ni bilo komercialnega interesa drugih investitorjev, v celoti zgrajeno primarno optično omrežje.”
Glede nekajletnega zastoja projekta v podjetju RUNE Enia d.o.o. pojasnjujejo, da ne gre za povezavo s projektom RUNE. “Gre za lokalne skupnosti, ki so sofinancirale dokumentacijo, ki je bila potrebna za gradnjo omrežja z javnimi sredstvi, kot je bila predvidena v razpisih GOŠO1, GOŠO2 in GOŠO3 (Javni razpis za sofinanciranje gradnje odprtih širokopasovnih omrežij naslednje generacije – GOŠO 5), ki se je financirala iz sredstev strukturnih in investicijskih skladov Evropske unije. Ob tem poudarjamo, da gre pri projektu RUNE za naložbo zasebnih, tujih naložbenih skladov, zato za RUNE dokumentacija, kot so jo pripravljale lokalne skupnosti, ni bila nikoli potrebna. Do zmede pri nekaterih lokalnih skupnosti najbrž prihaja tudi zaradi dejstva, ker je imelo podjetje RUNE Enia d.o.o. sklenjeno pogodbo za pomoč pri komuniciranju z lokalnimi skupnosti s podjetjem, ki je v preteklosti, več kot šest let od tega, za občine samostojno pripravljalo zgoraj navedene dokumente. Pri čemer pa projekt RUNE ni imel nobene vloge, s takratnimi aktivnostmi občin torej nismo neposredno povezani, smo pa prioritete in želje občin v največji možni meri integrirali tudi v svoje načrte.”
Ambrožičeva dodaja, da je na območju občine Sveti Jurij v Slovenskih goricah primarno omrežje oziroma omrežje med naselji zgrajeno v dolžini okoli 15 kilometrov, začela pa se je že gradnja omrežja do uporabnikov in uporabniških priključkov. “Gradnja omrežja do uporabnikov in uporabniških priključkov je že v teku. Občani Svetega Jurija v Slovenskih Goricah, ki so priključke že naročili, bodo te dobili predvidoma do konca septembra letos.”
Del jurovske občine, ki meji na Lenart, je v glavnem optično pokrit s strani podjetja Telekom, severni del, ki meji na občine Šentilj, Pesnica in Sveta Ana, torej Žitence, Zgornji Gasteraj ter del Partinja in Malne, pa je pod okriljem projekta Rune. Razmerje znaša približno 60 proti 40 odstotkov. “S tem projektom bodo imeli vsi naši občani že v jesenskem času možnost priključitve na optično omrežje. Nekateri so to nestrpno pričakovali, nekaj pa je tudi takih, to so zlasti starejši, ki interesa za optiko nimajo. Pojavljajo pa se tudi občani, ki niso najbolj navdušeni nad tem, da se za potrebe izgradnje sekundarnega omrežja prekopavajo njihova zemljišča. Primarni optični vodi so v glavnem speljani ob občinskih cestah, za sekundarne vode pa Rune ne pridobiva potrebnih soglasij, pač pa je to v domeni posameznih krajanov oziroma sosedov,” je dodal jurovski župan Peter Škrlec.
Koliko znašajo stroški izgradnje optičnega priključka?
Na vprašanje, ali so morali prebivalci na območju tako imenovanih belih oziroma sivih lis, ki so izkazali interes za priključitev na novo zgrajeno omrežje, v naprej nakazati kakšna sredstva, Ambrožičeva odgovarja: “Prebivalcem na območju belih oziroma sivih lis ni bilo in ni potrebno vnaprej nakazovati nobenih sredstev. Vsak posameznik, ki se želi priključiti na optično omrežje RUNE, to stori tako, da na naši spletni strani odda naročilo za izgradnjo priključka. Pred tem je seveda potrebno preveriti vključenost posameznega naslova v projekt RUNE – če je naslov vključen, je naročilo možno. Naročila na spletni strani se sprostijo, ko se začne gradnja na določenem območju.”
Strošek izgradnje optičnega priključka znaša 150,00 evrov (z DDV) za fizične in 167,13 evrov (z DDV) za pravne osebe. Na željo naročnika ga lahko krije tudi izbrani ponudnik storitev. “Podrobnosti oziroma pogoje za to financiranje je potrebno preveriti pri njih. Ena izmed ključnih prednosti omrežja RUNE je, da lahko uporabnik izbira med vsemi ponudniki storitev na trgu in jih lahko, brez omejitev z naše strani, zamenja, ko se tako odloči. Podrobnosti oziroma pogoje za omenjeno financiranje je potrebno preveriti pri ponudnikih storitev. V navedeni znesek je vključeno tudi dolgoročno vzdrževanje priključka. Naročnik mora, v primeru, da se priključek izvede v zemeljski izvedbi ali da želi, da se tako izvede, po zasebni površini od hiše do stika z javno površino, kjer izvedemo priklop na omrežje, na lasten strošek, pripraviti cevno kanalizacijo.”
Sive lise so območja, kjer je trenutno prisotno samo eno omrežje in ni zagotovljene prave konkurence. Bele lise so območja, kjer prebivalci nimajo možnosti pridobitve širokopasovnega priključka, saj za izgradnjo tovrstne infrastrukture ni komercialnega interesa. “V sklopu projekta RUNE je pomembno to, da gradimo tako na območju sivih lis kot tudi na območju belih lis in prebivalcem območja, kjer gradimo infrastrukturo, dajemo možnost izbire, ki je sicer ne bi imeli.”
V območju sivih lis je gradnja infrastrukture povsem zasebna naložba podjetja RUNE Enia d.o.o., gradnja na območju belih lis pa se financira iz javnih sredstev. “V območjih belih lis moramo za gradnjo najprej zagotoviti lastna sredstva, povračilo iz javnih sredstev lahko uveljavljamo po zaključku gradnje – javnih sredstev torej ne prejmemo vnaprej.”
Kako je z urejanjem potrebnih služnosti?
“V sklopu projekta RUNE večinoma gradimo po javni površini, v primeru, da gremo čez zasebna zemljišča in potrebujemo služnost, pa imamo za to podizvajalce, ki so strokovnjaki na tem področju in tovrstno dokumentacijo urejajo za nas. Za pravne osebe je to podjetje Elmitel, za zasebne (konkretno v občini Sveti Jurij Jurij v Slovenskih goricah) podjetje Jemada, ki za nas izvaja tudi gradbena dela. S pridobivanjem služnosti sicer nimamo večjih težav,” je še povedala Tina Ambrožič.