Pretekli petek je bil za Osnovno šoli Jožeta Hudalesa Jurovski Dol zelo pomemben, saj je na slavnostni prireditvi s pomenljivim naslovom Šolske stopinje zaznamovala 250-letnico šolstva v kraju. Dogodka v domu kulture se je udeležil tudi minister za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda, ki je bil slavnostni govornik.
Darjo Felda: Naj bo današnje praznovanje dogodek, iz katerega boste črpali energijo za nadaljnje delo
Med drugim se je zahvalil učiteljem in ravnateljici Vesni Breznik za opravljeno delo: »V viziji zavoda ste zapisali, da stremite k učno uspešni in vzgojno prijazni šoli. Brez predanih učiteljev tega ni mogoče doseči, kakor tudi ne uresničevanja prenove vzgoje in izobraževanja, ki poteka na državni ravni. Danes se želim vam, spoštovani zaposleni, zdajšnji in nekdanji, zahvaliti za vse opravljeno delo in skrb, ki ju vlagate v vsakega posameznega učenca. Zahvaliti se želim tudi ravnateljici, ki nadaljuje in nadgrajuje delo njenih predhodnikov in s predanostjo skrbi za nemoteno delovanje vrtca in šole. Naj bo današnje praznovanje dogodek, iz katerega boste črpali energijo za nadaljnje delo,« je dejal. Ob koncu je ravnateljici podaril leseno ptičjo hišico, simbolično darilo, ki ga je z veseljem sprejela.
Pred 250 leti so prebivalci zahodnega dela Slovenskih goric prepoznali pomen izobraževanja, kar dokazuje dolga in bogata tradicija šolstva v tem območju. Danes Osnovna šola Jožeta Hudalesa ponuja obogatitvene dejavnosti, prostovoljstvo in spodbuja kakovostne medsebojne odnose, kar učence odlično pripravlja na prihodnost.
[[image_4_article_67445]]
Na kratko o zgodovini šole
Ravnateljica Vesna Breznik je predstavila zgodovino šolstva v kraju. Omenila je, da se je pouk v Jurovskem Dolu začel izvajati daljnega leta 1774, začetki šolstva pa segajo še dve leti nazaj. Šolo je nadzoroval duhovnik, poučeval pa cerkovnik, razdeljena je bila na nižji in višji oddelek, šolska obveznost pa je trajala od 6. do 12. leta. Učni načrt je obsegal branje, pisanje, računanje ter verouk, kateremu se je moralo posvetiti 2/3 časa. Glavni namen pa je bil odpraviti nepismenost. Obisk pouka je bil seveda zelo nereden, šolo je obiskovalo le nekaj dečkov in pouk je takrat potekal v kmečki hiši Krautičevih oz. na današnji kmetiji Baumanovih, ki je od trga oddaljena okoli 300 metrov.
[[image_1_article_67445]]
Kaj kmalu so se pojavile potrebe po pravi šoli in tako so v letu 1824 v Jurovskem Dolu pričeli z izgradnjo šole – zgradbe, ki je še danes ohranjena kot Slomškov dom. Seveda pa je kaj kmalu tudi nova šola postala premajhna, npr. za v letu 1870 360 šoloobveznih otrok, in tako so se v letu 1899 dogovorili o gradnji nove šole na novi lokaciji – lokaciji, kjer je še danes prostorski načrt namenjen vzgoji in izobraževanju. Izgradnja se je pričela četa 1908, slovesna otvoritev pa je bila 14. decembra 1909. Po drugi svetovni vojni je bila šolska zgradba v zelo slabem stanju. Obnova je potekala zelo počasi, zaključena je bila šele leta 1978. Šola je bila takrat v celoti obnovljena, dozidane so bile še tri učilnice in kuhinja. Zgrajena pa je bila za tisti čas tudi moderna telovadnica.
Od leta 1966 in vse do leta 1996 je na šoli Jurovski Dol poučeval Jože Hudales, ki je bil zagotovo pomembna osebnost v zgodovini Jurovskega Dola, kakor so zapisali v zborniku Kolo časa in šola se je leta 2007 preimenovala v OŠ J. Hudalesa Jurovski Dol in leta 2008 je bila tudi slovesna otvoritev novega prizidka z vrtcem.
[[image_2_article_67445]]
[[image_3_article_67445]]
Voščila bivših zaposlenih in učencev
Prireditve so se udeležili tudi Milena Kerndl, predstojnica mariborske območne enote zavoda za šolstvo, poslanec Franc Breznik, podžupan občine Sveti Jurij v Slovenskih goricah Miroslav Breznik, ravnatelji okoliških šol, upokojeni zaposleni na šoli, člani občinskega sveta in občinske uprave, predstavniki sveta zavoda in sveta staršev, domači župnik in učenci, vpisani v zlato knjigo, pripravljajo posebne spominke. Ob prihodu obiskovalcev v dvorano so vrteli zvočni posnetek z zbranimi mislimi učencev in zaposlenih na šoli, vmes pa so zavrteli videoposnetek, na katerem so svoja voščila ob pomembni obletnici posredovali nekdanji zaposleni in učenci šole. Med drugim se je oglasil tudi Zoran Predin, ki je v Jurovskem Dolu eno leto služboval kot učitelj, prav tako Marko Črnčec, Aljaž Toplak, ....
Škatla, namenjena prihodnjim generacijam
Rdeča nit prireditve je bila v prepletu preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. Tako je na primer šolski zbor zapel pesem Stoji učilna zidana v originalni izvedbi, nato pa isto pesem še v rep izvedbi. Prikazali so še izvedbo pouka v preteklosti in sedanjosti, otroci pa so pustili še druge šolske sledi; neizbrisne, čudovite, uspešne, ... za vse naše zanamce, kot je zapisala Vesna Breznik. V nadaljevanju so ji učenci predali škatlo, v kateri so shranili izdelke učencev, fotografije razredov, lepe misli, posnetke šolskih prireditev, ... V njej so tudi misli učiteljice Mateje Nudl in zapis ravnateljice Breznik. Delček ravnateljičinega pisma objavljamo spodaj:
Sem domačinka in šola mi je zelo poznana. Ko sem bila stara 6 let, sem obiskovala t. im. »malo šolo« v popoldanskem času v starem vrtcu (bil je tam zgoraj, v naselju). Mesec dni starejši sosed Kristjan je prišel po mene in skupaj sva z roko v roki odšla v »malo šolo« in enako je bilo v 1. razredu, ko je pouk potekal popoldan.
Ja, lepe spomine imam na osnovnošolska leta: na učiteljico Cilko Neuvirt, ki me je navdušila nad folkloro, in Jožico Andrejč, ki je tako rada pripovedovala o svojem domačem Prekmurju. Pa učitelj Fredi Neuvirt, ki nas je v 4. razredu navduševal nad letno šolo v naravi, pa nas je na žalost tragična smrt razrednika ločila in v Premanturo smo se podali z novo razredničarko. Prav zanimivo je bilo na predmetni stopnji – v 5. razredu me je slovenščino in srbohrvaščino (takrat je to bil obvezen predmet) pričela poučevati sestra – Marija Šauperl.
Učili so me učitelji, ki so sedaj ravnatelji sosednjih šol in po tolikih letih smo prerasli status učenec-učitelj in postali prijatelji: Darko Škerget (ravnatelj OŠ Sv. Trojica – moj učitelj glasbe); Tone Goznik (ravnatelj OŠ Voličina – moj učitelj tehnike), Mirko Žmavc (ravnatelj OŠ Cerkvenjak – Vitomarci – moj učitelj likovne vzgoje). Ja, in še veliko drugih lepih spominov me veže na domačo šolo, šolo, ki sta jo obiskovala moja otroka, Karmen in Vojko; in šolo, na katero sem se 1. 8. 2019 vrnila kot ravnateljica.
Prav zanimivo je bilo: postala sem ravnateljica učiteljicam, ki so me poučevale: Irena Kocbek – moja razredničarka in učiteljica angleščine, Antonija Širec – moja učiteljica matematike, Majda Kolarič – moja učiteljica biologije in kemije, Milena Kokol – moja učiteljica zgodovine in geografije, Karmen Polič – moja učiteljica fizike, Maja Mencigar – svetovalna delavka. Kaj hitro so se spletne drobne nitke in hvala vsem mojim učiteljem, učiteljicam za vso predano znanje in nenazadnje za zaupanje v mene kot ravnateljico.
Vesna Breznik
Škatlo bodo shranili v šoli, namenjena pa bo prihodnjim generacijam. Ob koncu uradnega dela programa so učenci in učitelji skupaj zapeli šolsko himno.
[[image_8_article_67445]]
[[image_5_article_67445]]
Odprtje stalne razstave
Dogajanje se je nato preselilo v šolo, kjer so v okviru dneva odprtih vrat razstavili izdelke učencev, prav tako pa odprli stalno razstavo o zgodovini šolstva v Jurovskem Dolu, imenovano Šolske stopinje. Razstavo po šolskih hodnikih je pripravila učiteljica geografije in zgodovine Milena Kokol, učiteljica slovenskega jezika in književnosti Mateja Nudl je poskrbela za lekturo, za računalniško postavitev pa Dani Sajtl.
[[image_7_article_67445]]
[[image_6_article_67445]]
Po ogledu šole, razstav in izdelkov učencev je sledila pogostitev, ki so jo pripravile članice Društva kmečkih gospodinj Sveti Jurij.