FOTO: V kleti so trojiški vinogradniki dobili možnost predstavitve svojih proizvodov. V samostanski kleti ali uradno Razstavno protokolarnem centru sv. Martina izvajajo degustacije protokolarnih vin, martinovanja, prirejajo razstavi jaslic in pirhov. Društvo vinogradnikov Sveta Trojica je eden nosilcev turizma, ki se dejavno vključuje v prireditve v občini ter se povezuje s sorodnimi društvi.

Vinogradništvo ima v osrednjih Slovenskih goricah dolgoletno tradicijo. Domala vsaka občina ima svoje društvo, v katerem se povezujejo lokalni vinogradniki in vinarji, ki s skupnimi izobraževanji pridobivajo nova znanja, ob tem pa skozi vse leto prirejajo številne dogodke in prireditve. Ti so bili sicer v lanskem letu zaradi epidemije novega koronavirusa precej okrnjeni, nam je povedal predsednik Društva vinogradnikov Sveta Trojica Peter Leopold. Gre za društvo, ki deluje od leta 2002, ko so se vinogradniki na območju Upravne enote Lenart dogovorili, da bodo v vseh takratnih krajevnih skupnostih ustanovili lastna društva vinogradnikov.

Peter Leopold

Pobudnik za ustanovitev trojiškega društva in prvi predsednik je bil Franc Rajter, ki je 12. decembra leta 2002 sklical ustanovni zbor. Strokovno pomoč pri ustanoviti je nudila Cvetka Bunderla iz lenarške enote Kmetijsko gozdarskega zavoda Ptuj. Na ustanovnem občnem zboru so izvolili 7-članski upravni odbor, v katerega so bili poleg predsednika Franca Rajterja izvoljeni: podpredsednik Jože Lorenčič, tajnik Amadeus Rajter, blagajnik Janez Cmour in člani Hendrik Fekonja, Srečko Vogrin in Franc Golob. Franc Rajter je društvo vodil do svoje smrti leta 2007, nato je do rednega občnega zbora marca 2008 opravljal funkcijo predsednika Milan Šalamun. Na občnem zboru marca 2008 pa je predsedniško funkcijo prevzel Peter Leopold, ki ga vodi še danes. Danes lahko mirno rečemo, da je prav Društvo vinogradnikov Sveta Trojica eden pomembnih nosilcev turizma, ki se dejavno vključuje v prireditve v občini ter se povezuje s sorodnimi društvi.

 

V povezavi z delovanjem društva trojiških vinogradnikov smo Petru Leopoldu zastavili nekaj vprašanj:

Peter Leopold

Koliko članov šteje društvo? Koliko je v občini vinogradov in letno pridelanega vina?

Število članov društva je naraščalo iz leta v leto, danes jih je 97, tako članov kot tudi članic. Vino prideluje 23 članov, in sicer letno okoli  65.000 litrov. V to so všteti tudi vinogradniki iz sosednjih občin, ki so člani našega društva. Na območju občine Sveta Trojica se z vinogradništvom ukvarja 17 članov. Območje občine ni bilo nikoli znano po velikih vinogradih, saj so imeli Trojičani  posajene vinograde izven območja občine. Na območju občine je le 10 ha registriranih intenzivnih vinogradov, vse ostalo je izven.

Zaradi skrbi za članstvo, predvsem usposabljanja članov, strokovnega druženja in odlično izvedenih aktivnosti, so se v društvo vključevali tudi ljudje iz drugih občin. Poseben poudarek je na usposabljanju vinogradnikov, kletarjev in sadjarjev. Usposabljanje izvajajo strokovni delavci KGZ Maribor in Ptuj s pomočjo svetovalne službe v Lenartu. Udeležba na strokovnih usposabljanjih je dobra, kar dokazujejo številna priznanja in pohvale društvu.

Kateri so tradicionalni društveni dogodki in prireditve?

Leta 2009 smo izdali prvo brošuro z naslovom VINOGRADNIŠTVO PRI SVETI TROJICI, leta 2013 pa brošuro DESET LET DRUŠTVA VINOGRADNIKOV SV. TROJICA. V brošuri so navedene prireditve in uspehi društva. Največji poudarek namenjamo usposabljanju vinogradnikov in vinarjev ter sadjarjev, in sicer na kar zadeva zimsko rez trte, rez sadnega drevja, nego mladega vina in ocenjevanje vin. Na osnovi rezultatov ocen vzorcev vin izbiramo protokolarno vino občine in društva. V letu 2020 je bilo na društvenem ocenjevanju vin podeljenih 24 zlatih in 8 srebrnih priznanj. Povprečna ocena je znašala 18,09 točk od 20,00 možnih.

Med prireditve, ki ohranjajo kulturno dediščino, uvrščamo postavitev klopotca, krst in blagoslov mošta ter blagoslov vina (Janževec).
Med ostale tradicionalne dogodke ali prireditve spadajo društveno ocenjevanje vin in izbor protokolarnega vina, strokovna ekskurzija v vinorodne dežele, obuditev spomina na vinogradniškega strokovnjaka Franca Kurija (trsničarja), vzgoja in oskrba potomke najstarejše trte, samostanskih brajd in vzdrževanje zgodovinske preše, sodelovanje z društvi in Občino Sveta Trojica na razstavah in občinskih prireditvah. V letu 2021 smo prejeli certifikat zanesljive organizacije bonitetne hiše Campany wall business. S tem certifikatom smo se pridružili organizacijam s kakovostnim poslovanjem z najbolj zanesljivimi in zaupanja vrednimi organizacijami na trgu.

Kako je v Sveti Trojici s potomko Stare trte?

Meseca maja leta 2012 je občina Sveta Trojica prejela cepič potomke najstarejše trte z Lenta. Takratni župan Darko Fras je s pomočjo mestnega viničarja mesta Maribor Staneta Kocutarja, občinskega viničarja Milana Šalamuna in predsednika društva vinogradnikov Petra Leopolda posadil cepič potomke. Poimenovali smo jo Ildenfonzova trta, po naprednem patru, učitelju in prosvetnem delavcu, ki je s svojim delom dodobra zaznamoval dogajanje v Sveti Trojici. Gospod Kocutar je takrat v svojem govoru poudaril, da je trta posajena na pravšnjem sončnem mestu, kjer bo zagotovo čudovito uspevala in čez nekaj let že pokazala prvi pridelek. Njegova napoved se je uresničila, saj je trta zelo lepo uspevala.

Tik pred dozorelostjo prvih grozdov pa je človeška roka uničila triletno delo občinskega viničarja Milana Šalamuna, kajti nepridiprav je trto prerezal na višini enega metra in s tem prekinil njeno rast.

Ovenelo trto je prvi opazil prav njen skrbnik Milan Šalamun, ki je izredno vzorno skrbel zanjo. Težko rečemo, ali gre za vandalizem ali objestnost, vsekakor je s tem nastala velika škoda.

V ponos kraju in vinogradnikom so obnovljene samostanske brajde pri trojiškem samostanu. Leta 2011 so prizadevni vinogradniki v celoti obnovili samostanske brajde pri trojiškem samostanu. Dotedanji neprimerni kovinski in drugi material so nadomestili z lesenim materialom, ki je v preteklosti krasil brajde. Pod brajdami je nameščena lesena klop, ki jo s pridom uporabljajo obiskovalci samostana in svatje, saj je samostanska klet z brajdami priljubljena točka za številne poroke.

Kako poteka zimska rez vinske trte?

Prišel je čas svetega Vincenca, to je pomemben čas za vinogradnike. V preteklosti so šele na ta dan opravili temeljit pregled vinske trte in pričeli z rezjo. V današnjih časih pa so svoje opravile vremenske spremembe pa tudi tehnologija se je spremenila, zato z rezjo začnemo mnogo prej. Kako in kdaj porežemo vinograd, je zelo pomembno za ta letnik in za naslednjo letino. Od rezi je odvisno, kakšna bo kvaliteta grozdja in s tem posledično vino. Rez trte je znanost in tudi umetnost. Vsak rezač ima svoj stil in vizijo kakšen pridelek želi.

Trojiški vinogradniki obdelujemo manjše površine vinogradov, zato se lahko odločamo za poznejšo rez kot veliki vinogradniki. S tem lažje uravnavamo pridelek grozdja in s tem kvaliteto vina. Vsako leto organiziramo delavnico na temo Rez v vinogradu, na kateri vinogradniški strokovnjaki iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor podajo teoretične in praktične napotke o novostih o rezi trte. Vsi vinogradi bodo urejeni najkasneje do konca meseca februarja.

V Sveti Trojici leta 2011 obnovili samostansko klet

Samostanska klet Frančiškanskega samostana v Sveti Trojici je ena večjih in predvsem, po svoji razgibani arhitekturi, lepših kleti daleč naokrog. V 17. stoletju so jo zgradili avguštinci, v sredini 19. stoletja pa so jo prevzeli frančiškani. Njen prvotni namen je bilo skladiščenje dobrin. Leta 2011 je bila obnovljena in je v upravljanju Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah. Uporabljajo jo za različne protokolarne in druge dogodke.

Uspeh na mednarodnem razpisu za projekta Via Savaria, projekta Evropske kulturne poti, romarske poti Sv. Martina je pripomogel, da se je turizem v samostanski kleti razcvetel.

Peter Leopold nam je pojasnil, da je leta 2004 društvo vinogradnikov zaprosilo Slovensko Frančiškansko provinco za najem kleti. “V januarju leta 2005 smo prejeli negativni odgovor s pojasnilom, da se cerkvene aktivnosti in delovanje vinoteke ne skladajo. Šele leta 2009 je takratni župan prepričal cerkvene predstavnike o 10-letnem najemu kleti. Osrednja vizija razvoja občine in kraja je prepričala predstavnike cerkve o skupnem razvoju romarskega turizma, zlasti v povezavi s cerkvijo in samostanskim kompleksom. Uspeh na mednarodnem razpisu za projekta Via Savaria, projekta Evropske kulturne poti, romarske poti Sv. Martina je pripomogel, da se je turizem v samostanski kleti razcvetel.”

V kleti so trojiški vinogradniki dobili možnost predstavitve svojih proizvodov. V samostanski kleti ali uradno Razstavno protokolarem centru sv. Martina izvajajo degustacije protokolarnih vin, martinovanj ter izdelujejo in predstavljajo jaslice in razstavo pirhov.

Pred obnovo je bila v kleti 98 odstotna vlaga

Leopold pojasnjuje, da je bila pred obnovo in takoj po obnovi samostanske kleti  v prostorih 98 % vlaga, ki je predstavljala zelo velik problem, saj so etikete na steklenicah v nekaj dneh odpadale ali postale plesnive. Papir se je napil vlage že v nekaj urah. Razstava papirnatih (slike, napisi) izdelkov je bila v nekaj dneh uničena.

Vlaga je predstavljala zelo velik problem, saj so etikete na steklenicah v nekaj dneh odpadale ali postale plesnive. Papir se je napil vlage že v nekaj urah.

“Že ob obnovi kleti je bil grajen prezračevalni kanal ob objektu kleti. V kletnih prostorih je tudi naprava za prezračevanje. Zunanji in notranji prezračevalni sistem je bil sicer v nekaj mesecih učinkovit, saj je relativna vlaga padla iz 98- na 75 odstotkov. Tudi notranje stene so bile grajene v zamiku, kar ugodno vpliva izsuševanje prostorov.”

Klet omogoča sprejem do 250 ljudi

Kletni prostori merijo v dolžino 40 in v širino 10 metrov. Razporeditev prostorov omogoča sprejem tudi do 250 ljudi. Trije ločeni prostori so namenjeni večjim prireditvam. Praviloma jih koristijo za izvedbo civilnih porok, pogostitve po protokolarnih prireditvah in razstavo kulturnih in umetniških del. Največ obiskovalcev si ogleda razstavo jaslic in pirhov ter zelo priljubljeno martinovanje.

Pričakujemo, da bomo s pomočjo zavoda v samostanski kleti uredili vinoteko. V novi vinoteki bi se poleg domačinov predstavljali vinogradniki širšega območja.

Glede prihodnjih načrtov društva v zvezi s samostansko kletjo Leopold pravi: “V občini Sveta Trojica je ustanovljen Zavod za turizem, ki ga vodi v.d. direktorica Tanja Arih Korošec. Društvo vinogradnikov se aktivno vključuje v projekte zavoda, saj od njega pričakujemo strokovno pomoč in svetovanje za izvedbo prireditev, vezanih na vinogradništvo. Pričakujemo, da bomo s pomočjo zavoda v samostanski kleti uredili vinoteko. V novi vinoteki bi se poleg domačinov predstavljali vinogradniki širšega območja. Vsekakor pa se bo društvo vključevalo v izvedbo degustacij s poudarkom na domačih vrhunskih vinih. Že pred epidemijo so degustacije predstavljale zanimivo predstavitev turistom, ki so obiskali občino ali po zaključku občinskih prireditev.”

V kleti so številni zanimivi vinogradniški eksponati

Samostansko klet krasijo številni vinogradniški eksponati, od ohranjenih lesenih sodov do lesenih sani, s katerimi naj bi na Dunaj vozili vino. Leopold dodaja: “Ne manjka razstavljenih orodij, ki so jih nekoč uporabljali pri obdelovanju vinogradov in kletarjenju. Lično so predelani srednje veliki sodi, ki so sedaj namenjeni točilni mizi na kolesih (šank na kolesih). Dva soda sta prilagojena za namestitev steklenic.”

“Kot posebnost opazimo lično izdelane jaslice, ki predstavljajo kmetijo, kot jo poznamo iz kulturne dediščine. V kletnem delu so eksponati sodov, nad kletjo je gospodarsko poslopje in nad tem stanovanjski del objekta. Ob objektu so nakazane brajde. V preteklosti so pri objektih bile povsod brajde s samorodnico.”

Sedaj v vodnjaku zori 36 steklenic penine okoliških vinogradnikov.

Takoj ob vhodu v klet naletimo na lepo obnovljen vodnjak globine 14 metrov, v katerem je povprečno 7 metrov vode. “Posebnost vodnjaka je v tem, da se nahaja na hribu, vendar nikoli ne zmanjka vode. Iz vodnjaka so uporabljali vodo v kuhinji samostana, ki je bila dve nadstropji nad kletjo. Sedaj v vodnjaku zori 36 steklenic penine okoliških vinogradnikov.”

V preteklosti klet ni bila nikoli namenjena izključno za vino

Samostanska klet je imela v preteklosti predvsem gospodarsko funkcijo in takšno funkcijo predstavlja tudi danes. Nikoli ni bila namenjena izključno za vino. Kletni prostori so grajeni v dveh etažah. Obnovljeni so le prostori spodnje etaže. Peter Leopold pojasnjuje: “Material za gradnjo kleti so pridobivali iz domačega okolja. Z razširitvijo je samostan dobil klet in shrambe ter prostore za nove redovnike. Po letu 1704 je v Sveto Trojico romalo od 12 – do 16 tisoč romarjev. Takrat je maševalo do 16 duhovnikov, k temu moramo prišteti še pomožno osebje. To je razlog, zakaj je bila klet grajena za gospodarsko dejavnost. Z upadom števila romarjev so kletne prostore uporabljali domačini za shranjevanje poljščin.”

Po enem letu so ugotovili, da prostor nikakor ne ustreza garažiranju avtomobila, saj je avtomobil kar lepo zarjavel zaradi prevelike vlage (98°) in neustreznega zračenja prostora.

“Tik pred obnovo kleti je bil prvi prostor začasno namenjen za garažo osebnega avtomobila. Po enem letu so ugotovili, da prostor nikakor ne ustreza garažiranju avtomobila, saj je avtomobil kar lepo zarjavel zaradi prevelike vlage (98°) in neustreznega zračenja prostora.”