Smo v tednu slovenske hrane, ki bo vrhunec dosegel danes s tradicionalnim slovenskim zajtrkom, ko bodo v vrtcih in šolah po vsej Sloveniji zajtrkovali kruh maslo, med, mleko in sezonsko sadje.

Gre za lokalno pridelano in pripravljeno hrano, ki se čez leto na jedilnikih naših otrok pojavlja redkeje. Včasih pa je bilo povsem drugače, nam je povedala Ida Senekovič iz Froleha v občini Sveta Ana. Prihaja iz kmečke družine, je odlična kuharica, vse, kar zna, jo je naučila njena mama. Še pred nekaj leti je celo pekla kruh za tradicionalni slovenski zajtrk za Osnovno šolo Sveta Ana. 

Mami je že zelo zgodaj pomagala v kuhinji 

Ida, rojena Kurnik, se spominja, da je morala že zelo zgodaj, kot osnovnošolka, mami, ki je bila bolna, pomagati v kuhinji. Pri 21 letih ji je mama umrla, nakar se je morala znajti sama. Med drugim se je kasneje udeležila več kuharskih tečajev. "Včasih smo jedli samo domači kruh, kupljenega ni bilo. Testo za kruh smo mesili v ničkah, ga nato pogladili z vodo in čezenj napravili križ. Enkrat tedensko smo ga pekli v krušni peči. Ob pšeničnem smo pozimi pripravljali tudi koruzni kruh."

Ob petkih peče kruh 

Tudi kasneje je obdržala to navado in kruh po receptu svoje mame še zmeraj peče enkrat v tednu, običajno je to ob petkih. Takrat zakuri krušno peč, ki je dovolj velika, da lahko v njej naenkrat speče kar 12 hlebov kruha. Nekaj zase, ostalo za redne odjemalce, ki se k njej vračajo že več kot 15 let. "Uporabljam krušno in rženo moko, ki jo dobim pri lokalnem mlinarju, nekaj kvasa si vedno prihranim za naslednjo peko. Včasih sem kruh zamesila ročno, zdaj, da je lažje, uporabljam stroj. Potem ko testo zamesim, ga pustim še nekaj časa v posodi, da vzhaja, nakar ga še enkrat na rahlo pregnetem in potem oblikujem v hlebčke. Testo zanje tehtam, hlebe, ki dokončno vzhajajo v košarah, pripravljam iz štirih, treh in dveh kilogramov testa."

V krušni peči vedno uporablja bukova drva. Primerno temperaturo preveri s koruzno moko. Če ta v peči počasi dobiva rjavo barvo, je v redu, če prehitro, je temperatura previsoka. Kruh peče približno eno uro, nakar hlebe pusti pod prtom, da ti počivajo. Pri peki, ki ji vzame približno pet ur, ji v zadnjem času veliko pomaga mož, s katerim je poročena že 55 let. 

[[image_1_article_71740]]

Sogovornica, šteje že 76 let, ima kruh zelo rada, vedno si ga privošči za zajtrk, nanj pa namaže maslo. Uživa ga tudi čez dan, in to raje kot kakšno sladico. Pravi, da je doma pečen najboljši za želodec. 

Idin domači kruh je bil na Dobrotah slovenskih kmetij nagrajen že s tremi znaki kakovosti. Za domače rezance je na omenjenem festivalu doslej prejela že tri zlata priznanja. Na Gostinsko turističnem zboru so bili njeni ajdovi žganci nagrajeni s srebrnim priznanjem, pohani štruklji pa z zlatim. 

Ida Senekovič je članica Društva kmečkih žena in deklet Sveta Ana, aktivna je pri domačem upokojenskem društvu, kot nosilka dopolnilne dejavnosti peče poleg odličnega kruha tudi gibanico ter pripravlja domače rezance in narezke, kar gostom ponuja tudi na svoji turistični kmetiji. 

Kaj se je pocenilo in kaj je dražje?

Statistični urad je, kot poroča STA, zbral podatke o petih tipičnih sestavinah tradicionalnega slovenskega zajtrka, to je o kruhu, maslu, medu, mleku in jabolkih. Za kilogram kruha smo lani v povprečju odšteli 3,30 evra. Septembra je bil kilogram kruha za 1,3 odstotka cenejši kot pred letom dni.  Za kilogram masla je bilo lani treba v povprečju plačati 10,10 evra. Septembra je bil ta mlečni izdelek za 0,4 odstotka dražji kot pred enim letom. Povprečna cena kilograma cvetličnega medu je lani znašala 9,42 evra. Izdelki iz skupine džemi, marmelade in med so bili septembra v primerjavi z enakim mesecem lani dražji za 0,1 odstotka, so navedli na uradu. Povprečna cena za liter trajnega polnomastnega mleka je lani znašala 1,16 evra. Septembra je bil liter svežega polnomastnega mleka za 4,8 odstotka dražji kot pred letom dni. Kilogram jabolk je lani v povprečju stal 1,45 evra.