Ministrstvo za delo, družine, socialne zadeve in enake možnosti je pripravilo in dalo v javno razpravo osnutek predloga Zakona o začasnem in občasnem delu dijakov in študentov. Namen zakona je predvsem na novo urediti delo dijakov in študentov preko napotnic in obveznosti posrednikov takšnega dela.
 
Če ni 6 zaposlenih, ni študentskega dela
Predlog zakona o študentskem delu med drugim prepoveduje študentsko delo pri delodajalcu, ki ima manj kot šest zaposlenih. Glede na to, da velika večina nevladnih organizacij ne zaposluje nikogar (kaj šele šest zaposlenih), to praktično gledano pomeni, da pri njih študentskega dela ne bo več dopustno opravljati. Spreminja se tudi kvota največjega števila ur študentskega dela: če delodajalec zaposluje od 10 do 19 delavcev, lahko študentje opravijo največ 65% ur njihove delovne obveznosti, če zaposluje med 20 in 49 delavcev, je ta odstotek 55 in tako naprej.
 
Višji prispevki
Minimalna urna postavka bo postavljena pri 4,5€ bruto, kar z 15,5% dajatvijo, ki bi jo dijaki in študenti vplačevali, pomeni 3,8€ neto, delodajalci pa bodo ob tem vplačali najmanj 5,4 € bruto. Sedanja ureditev predvideva, da če študent zasluži 100 evrov neto, bo strošek delodajalca 130 evrov; po novi ureditvi bo strošek za delodajalca skoraj za deset evrov nižji, študent pa bo moral od 100 evrov zaslužka 15€  prispevati v pokojninsko blagajno; na račun bo tako dobil 85€. Posredniki dela (študentski servisi) pa bodo imeli obveznost, da ne glede na plačilo računa s strani delodajalca zagotovijo plačilo dijaku oz. študentu v roku 15 dni po izdaji računa, kar do sedaj ni bilo predvideno.
 
Torej to pomeni, da bodo študentje vedno dobili plačilo za svoje delo ?
Na e-Študentskem servisu, sicer podpirajo idejo zakona, vendar izražajo strah glede tehnične in operativne izvedbe, saj naj bi nekatere uredbe močno poslabšale konkurenčnost podjetij in varnost študentov.
 
»Delodajalci, ki imajo nepoštene namene, bodo sedaj s študentom sklenili drugačno pogodbo (avtorsko, podjemno) ali celo sodelovali z njim na črno, saj študentski servis preprosto ne bo želel izdati napotnic za delodajalce, ki so nepošteni in slabi plačniki.
 
Problem bo tudi pri izdaji napotnic za novo ustanovljena podjetja, saj prevzamemo pri teh plačilih preveč tveganja (nimajo bonitet, ni zgodovine sodelovanja z njimi, lahko da so ustanovljena le za zlorabo nove ureditve študentskega dela, …). Če se je s kvotami hotelo pomagati mikro in novim podjetjem (ni kvot do 6 zaposlenih), se z obveznim nakazilom servisa teorija v praksi povsem podre. Nobeno novo in mikro podjetje namreč ne bo dobilo napotnice, ker bo tveganje za izdajo le-te, preveliko,« so izpostavili na e-Študentskem servisu.
 
ŠOUM v štirih letih prejel 25% manj sredstev
Neto obseg začasnega in občasnega dela dijakov in študentov je od leta 2008 do leta 2012 padel za dobrih 21% celotnega neto obsega. Študentska organizacija je v letu 2012 tako iz naslova dajatev prejela kar 25% manj sredstev kot v letu 2008.
 
Na Solidarnostni sklad ŠOUM za pomoč socialno ogroženim študentom se večinoma obračajo študente, ki živijo v velikih družinah, najpogosteje brez enega od staršev, v zadnjem času pa se seveda povečuje število tistih, katerih starši so v času gospodarske krize izgubili službe. »Solidarnostni sklad bo v sodelovanju s ŠOUM v mesecu marcu priredil dobrodelni koncert, za tri študentke, ki so potrebne finančne pomoči,« so sporočili iz ŠOUM.
 
Na ŠOUM so se zaradi padca sredstev, ki jih dobijo iz koncesijske dajatve odločili za racionalizacijo projektov. Nekatere bodo preoblikovali in jih izvajali naprej, nekatere pa bodo opustili.
 
Kako bodo spremembe vplivale na delodajalce
Na Simobilu menijo, da je ureditev področja občasnega in začasnega dela dijakov in študentov je več kot potrebna in predstavlja dodaten korak k spodbujanju aktivne politike zaposlovanja. Spremembam se bodo ustrezno prilagodili.
 
»Sprejetje minimalne urne postavke zagotavlja tako socialno kot tudi ekonomsko varnost študentov.«
 
Na Simobilu imajo s študenti veliko dobrih izkušenj pri izbiri in približno 60 odstotkov študentov so do danes tudi zaposlili.
 
V Mercatorju so se za študentsko delo vedno odločali zelo racionalno, in sicer največ v času dopustov. »Uvedba t.i. kvot ne bi imela vpliva na študentsko delo pri nas, ker je bilo to že doslej zelo racionalno razporejeno. V Mercatorju iščemo nove sodelavke in sodelavce glede na potrebe delovnega procesa predvsem v maloprodaji.«
Podobno so dejali tudi pri Tušu, kjer študente najemajo skladno s potrebami, z njihovim delom pa so zadovoljni. Spremembe zakona nanje zaradi dosedanje optimizacije dela tako ne bi imele večjega vpliva.
 
Tudi na Petrolu se poslužujejo pomoči študentov in pravijo, da obseg študentskega dela zaradi omenjenih predlaganih ukrepov ne bo zmanjšan. »Študentje, ki delajo na bencinskih servisih ali v klicnem centru v Petrolu so marljivi in kažejo vse lastnosti dobrih delavcev. Predvsem na bencinskih servisih dobršen del študentov, ki se najbolj izkažejo, ob priložnosti tudi zaposlimo.«
 
Iz Pošte Slovenije, pa so sporočili, da bodo v primeru potrjene minimalne urne postavke, slednjo tudi upoštevali. Glede omejenih kvot pa bi pomožna opravila, ki jih sedaj opravljajo študentje, razporedili med redno zaposlene.
 
Spremembe bodo imeli velik vpliv tudi na gostince. V klubu Plus minus pravijo, da bo država zelo resno posegla v rentabilnost poslovanja v gostinstvu, kar prinaša slabo prihodnost te branže. »Gostinci živimo striktno od ljudi, ki si želijo privoščiti nekaj več in ne ponujamo osnovnih stvari za življenje, zgolj luksuz in glede na to, da je kupna moč tako slaba, ljudje varčujejo in ne trošijo toliko v gostinstvu.«
 
Izpostavili so tudi rigidnost redne zaposlitve: »Če bi bila redna zaposlitev bolj ugodna in fleksibilna, bi ljudi zaposlovali, saj v naši praksi ne moremo zaposlovati toliko ljudi, kot jih potrebujemo, ker zaposleni ne dosegajo tako visokih honorarjev, kot jih zahteva kolektivna pogodba o zaposlitvi, saj obratujemo samo dva dni v tednu in je nelogično, da imamo redno zaposlene.«
 
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. januarja 2015.