Številke Študentske organizacije Slovenije (ŠOS) so zgovorne, po poročanju časnika Delo je Organizacija za delo namenila 220 000 evrov, pri čemer je leto 2018 zaključila s 75 000 evri izgube. Prav toliko pa je generalni sekretar dobil za svoje delo. Dobrih 90 odstotkov zneska je dobil kot plačo, ostalo pa za stroške mobitela, službenih poti ter izobraževanja. Prav tako je ŠOS svojim projektom namenila približno 90 tisoč evrov, polovico pa so dali dijaški organizaciji.

Študentsko delo v žepe vrha?

Od kod prihodki? Vir večine prihodkov so dajatve od študentskega dela, kar je v lanskem letu zneslo 9,8 milijona evrov, nekaj pa je dodal še državni proračun. Študentska organizacija ima v ravnanju s tem denarjem skoraj povsem proste roke – načeloma ga namenjajo med organizacijske oblike treh univerz ter zvezi študentskih klubov Škis. Prav zadnje ime prikliče fiasko Škisove tržnice, ki je na enem od dogodkov izgubila 70 000 evrov zaslužka.

»V medijih smo lahko v preteklih letih spremljali sume številnih hudih nepravilnosti in koruptivnih dejanj pri delovanju ŠOS – sumljivi nepremičninski in gradbeni posli, preplačana naročila in dobave, sumi koruptivnih poslovanj, nakupi jaht in lokalov, nesramno visoki zaslužki funkcionarjev, ki si sicer že v zrelih letih, pa so še vedno študenti,« je za STA nabrane anomalije povzela Tadeja Šuštar (NSi) in se zavzela za preglednost poslovanja.

Poslanci zadovoljni z zakonom

Finančni škandali ter spletke študentskega vrha razburjajo tudi poslance, ki so tako potrdili zakon, s katerim bo v prihodnosti možnosti za tovrstne nepravilnosti manj. Ali bolje, nič. V stranki SDS so prepričani, da je zakon nujen, saj omogoča transparentno porabo denarja dijakov in študentov, SMC je z novelo napovedal slovo »študentskih baronov«, nekoliko skeptični pa so bili le v Levici. Kot so poročali v Delu, je poslanec Levice, Miha Kordiš, povedal: »Povsem možno je, da bodo sicer dobronamerni predlogi, kot je omejitev plač, v praksi ostali neizvedeni.«

Kot zapišejo na STA, je mnenje poslanskih skupin je sicer z aforizmom slikovito povzel poslanec Rajić: »Smo za študentske bone, ne pa za študentske barone.«

Celosten nadzor nad študentskim denarjem

Nove določbe tako pomenijo, da plače poslovnih oseb ter članov vrha študentskih organizacij ne bodo presegale dvakratnika povprečne bruto slovenske plače, kar znaša 3474 evrov bruto. Za primerjavo, plača generalnega sekretarja znaša 5491 evrov. Novost bo tudi, da bo delo študentskih organizacij sedaj lahko revidiralo računsko sodišče. Novela določa še pravila o računovodstvu, integriteti ter javno dostopnih informacijah.

Mariborski direktor zasluži več kot Šarec

O problematiki študentskih organizacij ter smo že pisali, izpostavili pa smo tudi direktorja ŠOUM, Draga Žura, čigar plača presega celo premierjevo. Žura je, kot navajajo, kar za 2000 evrov presegel plačo premierja Šarca, a slednje se mu v oddaji Tarča ni zdelo prav nič nenavadnega. Najvišji prejeti znesek znaša kar slabih 8000 evrov bruto (7178 evrov neto), za primerjavo pa plača premierja Šarca znaša 5600 evrov bruto.