Med eno izmed najhitreje rastočih območij v mestu Maribor gotovo spada Mestna četrt Studenci, kjer nove stanovanjske soseske rastejo kot gobe po dežju. V stanovanjski soseski Pod Pekrsko gorco so denimo šla stanovanja za med. 

»V ponudbi je bilo na voljo 176 stanovanj na različnih lokacijah po Sloveniji, od tega 161 stanovanj v soseski Pod Pekrsko gorco v Mariboru. V izboru dne 6.7.2023 je bilo obravnavanih 496 popolnih prijav za vsa stanovanja v ponudbi in v soseski Pod Pekrsko gorco oddanih 147 stanovanj,« so nam takrat pojasnili v Stanovanjskem skladu RS. 

[[image_2_article_62533]]

Kljub tej veliki masi novih prebivalcev pa se zdi, da se cestna infrastruktura, ki bi bila po mnenju mnogih na tem območju potrebna korenite obnove, ne izboljšuje. Lahko bi celo rekli, da se zaradi neustreznega vzdrževanja, stanje drastično slabša. O cestni infrastrukturi in prepotrebnih prenovah smo se pogovarjali s predsednikom sveta Mestne četrti Matejem Vodopivcem.

Ceste enake že zadnjih deset let

V uvodu nam Vodopivec pove, da se prebivalci z opozorili obračajo tudi na vodstvo četrti. Izpostavljajo denimo Obrežno ulico, Sokolsko ulico, Šarhovo in Limbuško ulico. Pri pritožbah gre v večini za popolnoma dotrajana cestišča, prehiter promet na določenih odsekih in neurejene pločnike. Kot pereč problem, pa sogovornik izpostavi tudi Ciril-Metodovo ulico – pri Gostilni Janez. »Zelo problematično in nevarno področje, ker je to edina šolska pot, ki veže Studence z osnovno šolo, še enkrat opozarjam, to je edina pot, popolnoma neurejena in nevarna, brez oznak, brez poudarjenega  prehoda, zaparkirano vse povprek, napačna smer vožnje.«

Problemi s temi ulicami so po besedah sogovornika stari, nekateri več kot desetletje, naredilo se ni nič, kljub temu da kot mestna četrt pristojne ves čas opozarjajo. Na Mestno občino Maribor se s strani mestnih četrti in krajevnih skupnosti redno pošiljajo prioritetni popisi komunalnih problematik, ki pa jih je seveda vsako leto več in več. »Človek se vpraša v čemu je potem sploh smisel, da se sestajamo, imamo seje in sprejemamo sklepe. To so poudarili tudi svetniki, čemu? Če desetletje ni storjeno nič,« je do odziva občine na problematiko kritičen sogovornik.

Zadeva, ki je še odprta in na katero krajani vztrajno opozarjajo tako mestno četrt kot tudi občino je primer križišče Šarhova-Kamenškova, kjer bi bilo potrebno odstraniti smreke, za boljšo preglednost namestiti ogledala, omejiti hitrost in poskrbeti za pločnik, ki ga ni, nadaljuje.

»Krajani so nezadovoljni, vendar se nekako znajdejo, vsak po svoje. Nekateri se s strahom odpravijo na sprehod, mamice z vozički, otroci in kolesarji so izpostavljeni nevarnostim na cesti,.... Nekateri se jezijo, drugi pač sprejmejo, da se v več letih dejansko ni naredilo nič. Žal sem tudi sam med krajani, ki smo dobili občutek, da pač nismo pomembni.«

[[image_1_article_62533]]

Vodopivec nam pove, da je bil odgovor, ko so pristojne opozorili, da na Studencih ni vlaganja v obnovo in vzdrževanje, da to ne drži, ker da so bile urejene ceste pri in v Studenskem gozdu. »To sicer drži, te štiri ulice so bile lani na novo asfaltiranje, vendar ob izgradnji kanalizacije – tudi ta projekt je trajal več kot 10 let, in obnovitvi vodovodne napeljave, na teh ulicah cestišče pred izvedbo kanalizacije in novega vodovoda ni bilo ne dotrajano ne uničeno, tako da tu niti ni bilo pritožb,« opozori.

Spremenjen pristop k prostorskemu načrtovanju

Da je stanje cest katastrofalno, je na novembrski seji mestnega sveta opozorila tudi Sonja Porekar Petelin. »Po eni strani v Mestni četrti nastajajo nova naselja, tudi t. i. elitne soseske, sicer žal po večini brez nadgradnje obstoječe infrastrukture, ki že kaže znake preobremenjenosti //…// hkrati pa degradirani predeli dela Studencev ob Dravi kažejo zmeraj bolj klavrno podobo.«

Kot je že na seji pojasnil podžupan, so glede ureditve ceste in komunalne infrastrukturne pri novih gradnjah v preteklem mandatu bistveno spremenili pristop k prostorskemu načrtovanju in sicer so razširili območje prostorskih načrtov, ki vključuje tudi ureditev javnega prostora.

»Navedeno ne pomeni, da je potem to le breme investitorja, temveč sledimo praksi, da se sklene pogodba o komunalnem opremljanju zemljišča, da se lahko potem tudi kot zasebni investitor kot tudi občina dogovorita na kak način bo financiran ta javni del. To se v preteklosti ni dogajalo,« pojasnjuje občina.

Pri tem izpostavijo, da je potrebno zasledovati cilj, da se v sklopu prostorskih načrtov v mejah prostorskega načrta predvidi tudi ureditev cestne in komunalne infrastrukturne, ki je pripadajoča oziroma v vplivnem območju same gradnje.

»Prav tako smo začeli s prakso, da ne dovolimo več posegov na način, ki so se dogajale predhodno, kjer so se dovoljevali posegi pri raznih vkopov komunalnih vodov, v glavnem veliko so se uporabljale diamantne plošče za 2 rezanje vozišč in potem krpanje.«

S tem so v zadnjih petih letih prekinili in pripravili tehnične smernice na kakšen način dovoljujejo posege v vozišča, prav tako ne dovoljujejo posegov cest, ki so bile v roku petih let sanirana. »Nadalje dodajamo, da je odvodnjavanje na problematičnem delu I. internacionale urejeno (izvedeno konec meseca novembra). Šarhova ulica je bila delno urejena že v sklopu izgradnje naselja, Kamenškova ulica pa v celoti vzdolž novega naselja, prav tako je bil na tem delu izgrajen pločnik. Za ureditev Šarhove ulice se pogovarjamo še z investitorjem nove stanovanjske soseske, da se sanirajo morebitne poškodbe tekom gradnje,« zaključuje občina.

Tudi mi smo se za pojasnila o morebitnih načrtih za problematične ceste, ki jih je izpostavil predsednik MČ Matej Vodopivec, obrnili na Mestno občino Maribor. Ko prejmemo odgovore za specifične primere, jih objavimo.