Rezultati letošnjega, že 27. popisa bele štorklje prinašajo izjemne novice. Kot so sporočili iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS), so zabeležili največje število gnezdečih parov in poletelih mladičev doslej.
Vseslovenski popis bele štorklje na društvu po mednarodno uveljavljeni metodi izvajajo že od leta 1999. Med koncem junija in začetkom julija obiščejo vsa znana gnezda bele štorklje v Sloveniji in preverijo zasedenost ter gnezditveno uspešnost. Pomemben del popisa je tudi pogovor z domačini, ki društvu vsako leto posredujejo dragocene informacije o poteku gnezdenja, bojih za gnezdo, prihodu štorkelj in drugih zanimivostih. "Posebno pozornost namenimo tudi pregledu gnezda, da ocenimo, ali je to stabilno in varno," pravijo v društvu.
Rekordi že tretje leto zapovrstjo
Bele štorklje so nas z rekordno zasedenostjo gnezd razveselile že leta 2023, leta 2024 pa skupaj z rekordno zasedenostjo še z rekordnim številom poletelih mladičev – pri nas je gnezdilo 311 parov, poletelo pa je 673 mladičev. Letos smo te številke še presegli. Pri nas je gnezdilo 321 parov belih štorkelj, iz naših gnezd pa je poletelo kar 807 mladičev, torej 134 mladičev več kot lani. Gre za najvišje številke v zgodovini popisa.
[[image_1_article_79457]]
Kako pa je s populacijo štorkelj na širšem območju Maribora? Območje zajema mezoregije Dravska ravan, Slovenske gorice, Dravinjske gorice in Haloze. Kot nam je povedala Urša Očko iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, so na omenjenem območju zabeležili 134 gnezdečih parov in 295 poletelih mladičev. "Na območju Dravinjskih goric, torej okolice Slovenskih Konjic in Slovenske Bistrice, so bile štorklje najbolj uspešne - z največ mladiči na par. Tam so bili ob popisu mladiči že zelo veliki, že z rdečkastimi kljuni. Bolj kot so šli popisovalci v smeri Ptuja, bolj majhni so bili mladiči, kar pomeni, da so bile štorklje v okolici Slovenske Bistrice bolj zgodnje," še pove Urša Očko.
[[image_4_article_79457]]
Kot zanimivost omeni Bohovo, kjer je letos nastalo še tretje gnezdo bele štorklje. "Da štorklje pri nas gnezdijo tako blizu skupaj, je redkost."
Kaj se dogaja?
Bela štorklja velja za vrsto, ki je zaradi globalnega segrevanja profitirala. Milejše zime ji omogočajo krajše selitve ali celo prezimovanje v Evropi, bližje gnezditvenim območjem, kar opažamo tudi v Sloveniji. "V zimi 2024/2025 smo zabeležili rekordno število prezimujočih štorkelj. Prezimovalo jih je najmanj 20. Podatke o prezimovanju zbiramo sporadično – na podlagi večkratnih opažanj štorkelj na istem območju skozi zimo. Posledično obstaja verjetnost, da je pri nas prezimovala še kakšna štorklja več. Tudi višje povprečne temperature v spomladanskih mesecih očitno pozitivno vplivajo na bele štorklje. Te jim skupaj z zgodnejšimi prihodi omogočajo, da prej pričnejo z gnezditvijo in ugodno vplivajo na preživetje mladičev ter količino dostopne hrane."
Ali bo ta trend trajal?
Ali bodo bele štorklje zaradi globalnega segrevanja profitirale še naprej, ni mogoče napovedati. Globalno segrevanje namreč prinaša tudi vedno pogostejše vremenske ekstreme, kot so močna neurja in suša, ki lahko resno ogrozijo gnezditveno uspešnost in preživetje, zlasti mladih ptic.
[[image_2_article_79457]]
Kako gre štorkljam drugod?
Tudi v večini držav Evrope, Bližnjega vzhoda in severne Afrike, kjer bela štorklja gnezdi, populacija kaže pozitiven trend. Preliminarni rezultati 8. mednarodnega cenzusa bele štorklje, ki je potekal leta 2024 pod koordinacijo NABU, kažejo, da se je svetovna populacija štorklje v zadnjih desetih letih povečala za dobrih 20 odstotkov. Na končne in podrobnejše rezultate društvo še čaka, znani bodo predvidoma jeseni letos.
[[image_3_article_79457]]
