Mestna svetnica Sonja Porekar Petelin je na zadnji redni seji Mestne občine Maribor ponovno izpostavila resno ekološko grožnjo v najhitreje rastoči mariborski mestni četrti Studenci. Na parcelnih številkah 488 in 489, k.o. Studenci se namreč nahaja gudronska jama, iz katere že dalj časa pronica gudron, ki ga je videti tudi na površju. Po besedah svetnice, tu ne gre za zadevo, ki bi morala skrbeti le lokalno prebivalstvo, temveč so razsežnosti problema mnogo večje.

Kaj je gudron?

Kisli gudron je temna, gosta in zelo kisla odpadna snov, ki nastaja predvsem pri rafiniranju nafte ali pri kemični obdelavi olj z žveplovo kislino. V preteklosti je bilo odlaganje tovrstnih odpadkov v jame najcenejša rešitev, prav tako pa je to bila najbolj razširjena oblika rešitve problema kam z odpadkom. Od celotne količine deponiranih posebnih odpadkov, jih je le majhen odstotek bil deponiran v skladu s predpisi in upoštevanjem osnovnih principov kot so:

  • izbira pravilne lokacije z nepropustnim terenom
  • zaščita terena odlagališča s sintetičnimi alí naravnimi materiali pred pričetkom odlaganja odpadnih material
  • selekcioniranje odpadnih materialov in odvojeno deponiranje
  • dreniranje območja deponije in popolna kontrola oziro čiščenje izcednih vod
  • organizacija neprekinjenega "monitoringa" deponije.

Težava, ki se prelaga iz leta v leto

Da je ta težava dolgotrajna, razkriva dokument iz leta 1989, v katerem je zapisano, da je v Mariboru SOZD Petrol, DO Rafinerija mineralnih olj Maribor v procesu v procesu svoje dejavnosti proizvajal posebno nevaren odpadek "kisli gudron", neuporaben ostanek pri procesu kisle rafinerije rabljeníh olj.

Ta odpadek so odlagali v deponijo v Pesniškem dvoru za katero je bilo izdano gradbeno dovoljenje, v Bohovi in v Studencih. Vsa odlagališča so že takrat označili kot neustrezna, saj niso izpolnjevala niti enega od petih navedenih principov. Kisli gudron namreč vsebuje poleg mineralnih olj tudi velike količine, žveplene kísline, težke kovine in druge nevarne snovi, ki lahko zelo negativno vplivajo na okolje. Iz dokumenta iz leta 1989, so že takrat vsa odlagališča bila označena kot potencialna ekološka katastrofa. 

Sanacija gudronskih jam je zahteven projekt

Ob sanaciji gudronske jame v Pesnici, so iz ministrstva za okolje za Večer pojasnili, da je sanacija gudronskih jam izjemno zahtevno tehnično opravilo, saj gre za sanacijo območij z nevarnimi gudronskimi vsebinami, ki so pogosto pomešane z drugimi odpadki, ki so se v preteklosti odlagali na območja starih glinokopov in podobnih opuščenih območij. Sanacija v Pesnici je bila zaključena leta 2009, do sanacije na Studencih in v Bohovi, pa ni prišlo.

Postopki saniranja trajajo daljše časovno obdobje predvsem zato, ker so povezani s pridobivanjem ustreznih dovoljenj za sanacijo. To so gradbena dovoljenja z ustreznimi študijami za presojo vplivov na okolje. Pridobivanje gradbenih dovoljenj pa je velikokrat povezano še z lastništvom zemljišča, kjer se nahaja odlagališče gudrona. Težavo pri sanaciji gudronskih jam predstavlja tudi izbor primerne tehnologije sanacije in končnega odlaganja gudronske gošče. Kot so še pojasnili iz ministrstva, običajno gudronske vsebine uničijo s sežigom v tujini, kar pa predstavlja velik strošek in zapleten logistični postopek, saj mora investitor pridobiti posebno izvozno dovoljenje za izvoz in uničenje tega odpadka v tujini. Sledi še težava s sredstvi, saj je takšna sanacija tudi finančno velik zalogaj.

Bi lahko zaradi gudronske jame na Studencih prišlo do kontaminacije vode?

Kot je opozorila mestna svetnica Porekar Petelin, gudronska jama na Studencih leži na vodovarstvenem območju v III. vodovarstvenem pasu. Pod gudronsko jamo se nahaja vodonosnik, ki je eden od vodnih virov Vrbanskega platoja, iz tega platoja pa se z vodo oskrbuje približno 70 odstotkov prebivalcev MOM.

Leta 2007 je bilo ocenjeno, da se v gudronski jami nahaja 12.700 m3 gudrona in 10.000 m3 kontaminirane zemlje, kar predstavlja skoraj 23.000 m3 odpadkov, ki bi jih bilo najbrž treba odstraniti. Iz tega razloga, smatra mestna svetnica, lahko upravičeno govorimo o potencialni ekološki bombi.

Ministrstvo za okolje jame (še) ne namerava sanirati

Leta 2022 je pristojno ministrstvo sprejelo odločitev, da jame ne bo saniralo, temveč bo izvajalo monitoring okoljskih obremenitev. Institucija, ki naj bi monitoring izvajala, si je ogledala teren, od takrat naprej, pa so vse aktivnosti iz njihove strani potihnile. Mestna četrt Studenci je iz tega razloga in pasivnega pristopa reševanja, že leta 2024 ministrstvo pozvala k sanaciji jame. Gudron je namreč že viden, dodatno težavo pa predstavlja dejstvo, ker lokacije gudrona, naj ne bi bile natančno locirane.

Potrebna bo rešitev, preden bo prepozno

Porekar Petelin je iz navedenih razlogov, na zadnji redni seji Mestne občine Maribor podala pobudo, da se mestna občina Maribor aktivno vključi v preprečitev potencialne okoljske katastrofe. V pobudi svetnica tako predlaga, da se vzpostavi kontakt z Ministrstvom za okolje, podnebje in energijo ter organizira sestanek, na katerem bi bili prisotni predstavniki ministrstva, mestne občine in mestne četrti Studenci. Ob tem je potrebno vztrajati na časovni opredelitvi izvedbe načrtovanih vrtin, preko katerih bi se spremljalo, na kakšni globini in v katero smer teče gudron, nato pa se, skupaj s pristojnim ministrstvom, končno pristopi k sanaciji odlagališča, v kolikor bi bilo to potrebno.

Tovrsten poziv ministrstvu za okolje ni prvi, saj je iz dokumentov iz leta 2024 vidno, da je Mestna občina Maribor vlado že večkrat pozvala k reševanju problematike, vendar kot kaže brez uspeha.

Še večjo težavo predstavlja Kozoderčeva jama v Račah

Kozoderčeva jama v Račah je po ocenah ekologov eno najbolj problematičnih nekdanjih odlagališč nevarnih odpadkov, a je po velikem preplahu zaradi onesnaženja vode konec 80. let prejšnjega stoletja skoraj utonila v pozabo. Kdaj je pričakovati njeno sanacijo, še vedno ni mogoče napovedati.

Gre za gramozno jamo, v katero so odlagali trdne in tekoče odpadke družbe Pinus in drugih podjetij, na robu jame pa so sežigali odpadno embalažo. Pesticidi in kemikalije, ki so jih odlagali še v nekatere druge gramoznice na Dravskem polju, so se izpirali v podtalnico. Kontaminirana zemljina na tem območju naj bi bila polna nevarnih odpadkov in kemikalij kot so pesticidi, olja, gudron, črne mase, stisnjena embalaža in sodi.

Na problematiko že dalj časa opozarja tudi stranka Zeleni Slovenije, ki meni, da je ta jama ena najbolj prezrtih okoljskih žarišč v Sloveniji.

Država težavo pometa pod preprogo

Kot so zapisali pri stranki, ministrstvo nenehno prelaga roke za rešitev, kot glavni vzrok pa navajajo nepridobljena soglasja lastnikov zemljišč in pomanjkanje politične volje. Opozorila lokalnih iniciativ ostajajo brez odgovora, onesnaženje pa naj bi se širilo.

Stranka Zeleni Slovenije zahteva, da ministrstvo, ARSO in lokalne oblasti nemudoma pridobijo soglasja lastnikov ter omogočijo dostop do območja za raziskave. Potrebna je celovita in neodvisna okoljska analiza tal, podtalnice in sedimentov, ki bo jasno pokazala dejansko stanje.

Na podlagi tega mora slediti nacionalni sanacijski načrt, ki bo obravnaval tudi druge podobne lokacije preteklih bremen. Ključno je tudi vključevanje lokalnih prebivalcev in civilne družbe ter javna objava vseh rezultatov. Po mnenju stranke, vsako leto odlašanja pomeni večje tveganje za zdravje ljudi, kmetijsko zemljo in vire pitne vode.