Hrastova čipkarka oziroma hrastova mrežasta stenica in platanova čipkarka iz družine stenic sta tujerodni invazivni vrsti, ki izvirata Severne Amerike, v zadnjih desetletjih pa se razširjata po vsej Evropi in Zahodni Aziji, več let jih opažamo tudi pri nas. Gre za od tri do štiri milimetre velike žuželke s čipkastim vzorcem na telesu, po čemer so dobile tudi ime. Medtem ko je hrastova čipkarka prisotna predvsem na območjih, kjer rastejo hrastova drevesa, platanovo čipkarko najdemo praviloma na platanah.

Čipkarke pri nas že v sedemdestih letih

Pri nas naj bi se omenjene stenice prvič pojavile že v sedemdestih letih prejšnjega stoletja, in sicer je bila platanova čipkarka prvič opažena leta 1972, v Evropi pa naj bi se prvič pojavila osem let prej v italijanski Padovi. Pojav hrastove čipkarke je bil v Sloveniji prvič zabeležen precej kasneje, šele leta 2016. V Evropi je bila hrastova čipkarka najprej odkrita leta 2000 v Italiji. Približno po desetih letih se je vrsta močno namnožila na območju Črnega morja in začela hitro širjenje po Balkanu vse do srednje Evrope. V skladu s potjo širjenja vrste od vzhoda proti zahodu in lokacijo prve najdbe, domnevamo, da se je vrsta k nam razširila s Hrvaške, kjer je bila odkrita že leta 2013, pojasnjuje znanstveni sodelavec Tine Hauptman z Gozdarskega inštituta Slovenije.

»Vrsta se na daljše razdalje najpogosteje širi s pomočjo cestnega in železniškega prometa. Prve najdbe na številnih območjih v Evropi so namreč pogosto locirane v bližini avtocestnih postajališč ali železniških prog. Ker je lokacija prve najdbe v Sloveniji v bližini mednarodne železniške proge, predvidevamo da je bila vrsta tudi k nam vnesena na ta način,« pove Hauptman. Način širjenja je pri obeh vrstah stenic enak.

V letošnjem letu največja številčnost populacije

Platanova čipkarka je v Sloveniji že dolgo splošno razširjena na urbanih območjih, povsod, kjer uspevajo platane. Kot poudarja Hauptman, največjo številčnost populacije beležijo prav v letošnjem letu. Glede na to, da je hrastova čipkarka k nam prišla z vzhoda in da so glavne gostiteljske rastline hrasti, mesta vnosa pa so cestne in železniške povezave, je hrastova čipkarka bolj razširjena na vzhodu države, v gozdovih in na urbanih površinah z večjo gostoto hrastovih dreves ter v bližini prometne infrastrukture.

Zaenkrat se v Sloveniji ukrepi proti omenjenima vrstama stenic še ne izvajajo, Hauptman pa pojasnjuje, da sta obe stenici razširjeni že po večjem delu Evrope in ker se nikjer ne izvajajo sistematični ukrepi proti njima, se teh dveh vrst pri nas več ne da izkoreniniti. Zaradi nezadostne učinkovitosti in negativnih vplivov na okolje in zdravje ljudi, na Gozdarskem inštitutu Slovenije uporabo fitofarmacevtskih sredstev tudi na urbanih površinah odsvetujejo, njihova uporaba pa je v gozdovih tako prepovedana.

Invazivne stenice ogrožajo slovenske gozdove

Odrasli osebki hrastove čipkarke in njihove larve na spodnji strani listov sesajo rastlinski sok, kar povzroči, da napadeno listje prezgodaj odpade. Zaradi ponavljajočih se napadov gostitelj slabi in lahko postane dovzeten za druge škodljive organizme, poudarja Hauptman. Če se stenice pretirano namnožijo, lahko povzročijo veliko škode na kulturnih ali okrasnih rastlinah.

[[image_1_article_69459]]

Dolgoročni vpliv teh poškodb še ni poznan, se pa predvideva, da bo hrastova čipkarka negativno vplivala na prirast, zdravje in pomlajevanje hrastov. Vrsta tako pomeni dodaten škodljiv dejavnik, ki deluje v procesu hiranja hrastov, kompleksni bolezni, ki v zadnjih desetletjih pesti evropske hrastove gozdove. Hrastova čipkarka bi lahko imela negativen vpliv tudi na druge rastlinojede živali, ki se prehranjujejo z listi hrastov, še dodaja Hauptman.

Nevarne tudi za ljudi – piki lahko povzročajo alergijske reakcije

Stenice, ki ob pretiranih namnožitvah padajo z dreves, lahko pičijo in povzročajo tudi kožne alergije, vendar so prijave pikov oziroma alergijskih reakcij zaenkrat še redke, simptomi pa naj bi hitro izzveneli. Ker so vplivi omenjenih stenic na zdravje ljudi in živali zaenkrat še precej neraziskani, mnoge informacije pa še niso znanstveno podprte, je ob alergijskih reakcijah dobro takoj poiskati zdravniško pomoč.

Hrastova čipkarka se pojavlja od aprila do septembra, platanova pa od aprila do oktobra. Obe imata podoben razvojni krog. Odrasli osebki prezimujejo v razpokah skorje oziroma pod lubjem gostitelja. Oblikujejo dve do tri generacije na leto, številčnost pa je največja v avgustu in septembru, pojasnjuje Hauptman.