V majhni vasici Vintarovci v vzhodnem delu Slovenije, natančneje v občini Destrnik, se nahaja park prostoživečih živali, v katerem skrbijo za ohranjanje ogroženih živalskih vrt.

Več kot 100 različnih vrst živali

Kot nam pojasni Aleksander Horvat, direktor ZOO-parka, pri njih domuje več kot 100 različnih vrst živali, pri čemer se osredotočajo predvsem na ptice, ki veljajo za ogrožene po vsem svetu, nekatere med njimi pa so celo že na robu izumrtja. Poleg ptic, kot so žerjavi, orli, sove in velike papige, v ZOO-parku živijo tudi kenguruji, alpake, lame in nekaj plazilcev.

Čeprav so njihovi obiskovalci navdušeni nad različnimi vrstami živali, torej od kengurujev do orlov, posebno pozornost po navadi pritegne morski štellerjev orel, ki je največji orel na svetu in pa pingvini, ki so v naših krajih zagotovo prava redkost.

Primarni cilj je razmnoževanje ogroženih vrst ptic

"Razmnoževanje je eden izmed naših glavnih ciljev, ne le za pingvine, ampak za vse živalske vrste v našem ZOO-parku. Posebno skrb namenjamo ustvarjanju pogojev, ki spodbujajo naravno razmnoževanje, s čimer pomagamo ohranjati te ogrožene vrste za prihodnje generacije."

Park prostoživečih živali je v prvi vrsti vzrejni center, zato je za obiskovalce odprt le po paritveni sezoni, od začetka junija do začetka oktobra.

"Naš primarni cilj je razmnoževanje ogroženih vrst ptic, ki jih nato pošljemo v druge vzrejne centre, živalske vrtove ali preko določenih organizacij izpustimo nazaj v naravo. Nobena žival v našem ZOO-parku ni odvzeta iz narave; vse so bile vzrejene v različnih živalskih vrtovih ali vzrejnih centrih in imajo vso potrebno dokumentacijo," pove Horvat in doda, da je ZOOpark tudi uradno priznan kot živalski vrt po vseh standardih, za razliko od nekaterih, ki se tako zgolj promovirajo. Poleg tega pa pri različnih raziskavah sodelujejo z Univerzo v Ljubljani in z drugimi mednarodnimi ustanovami.

Za pingvine so izziv nizke temperaturre

Kot nam pojasni Horvat, imajo v ZOO-parku humboldtove pingvine, ki prihajajo iz Čila in Peruja v Južni Ameriki. Pomembno je poudariti, da ti pingvini ne živijo na ledu, kot morda mnogi mislijo, ampak živijo v zmernih podnebjih, kjer ni stalnega ledu. "Višje temperature zanje niso problematične, saj se pri nas lahko hladijo z vodo in aerosoli. Večji izziv predstavljajo nizke zimske temperature, zato jih v tem času umaknemo v notranje prostore, da jih zaščitimo pred hudim mrazom," izpostavi.

Poudari tudi, da so se pred samo nabavo pingvinov temeljito seznanili z njihovimi potrebami in zahtevami. "Če ne bi bili prepričani, da se bodo pri nas dobro počutili, jih sploh ne bi imeli. Ponosni smo, da smo z dosedanjim delom dokazali, da smo sposobni ustvariti ustrezne pogoje za številne vrste živali, vključno s tistimi, ki izvirajo iz bolj ekstremnih podnebnih območij."

[[image_1_article_68953]]

Ustrezno okolje ni odvisno od letnega časa

Kot smo že uvodovoma izpostavili, so humboldtovi pingvini, ki živijo v Destrniku, vzrejeni v živalskih vrtovih in so že navajeni evropskega podnebja. V ZOO-parku jih dvakrat dnevno hranijo s svežimi morskimi ribami in drugimi morskimi mehkužci, da jim zagotovijo prehrano, ki je čim bližje tisti, ki bi jo imeli v svojem naravnem habitatu.

Res je, da humboldtovi pingvini v svojem naravnem habitatu živijo ob hladnem Humboldtovem toku, a tudi v ZOO-parku poleti poskrbijo za hlajenje z vodo in aerosolnimi sistemi, ki poskrbijo za prijetne temperature. "Tudi v poletnih mesecih jim torej omogočamo ustrezno okolje, v katerem se počutijo udobno," zaključi direktor parka.