Člani Društva študentov naravoslovja (DŠN) bodo tudi letos s svetilkami in vedri v rokah prenašali dvoživke čez prometne ceste. Kot je pojasnil Žiga Mravljak, predsednik društva, pri Treh ribnikih sicer ograje postavljajo že več let, a se je akcija letos prvič razširila tudi pod Pohorje, ker so lani opazili, da je tudi tam ogromno povoženih dvoživk. Njihov cilj je, da bi v prihodnje na teh območjih izvedli renaturacijo in dvoživkam omogočili boljše pogoje za razvoj.

[[image_4_article_85929]]

[[image_2_article_85929]]

"V ekosistemu je vse povezano. Vsako živo bitje je odvisno od drugega," pojasni predsednik DŠN. "Ni prijetno videti sto razpacanih žab na cesti. Če jih rešimo, bodo v ribnikih pojedle komarje, kasneje pa bodo same hrana za race in ribe. Brez njih se sistem poruši," še doda.

Kako lahko pomagate?

Čeprav ekipo v osnovi tvori okoli deset zagnanih študentov, se jim na terenu vsako leto pridruži tudi ogromno drugih prostovoljcev. Na terenu smo srečali Nežo Pungartnik (sokoordinatorka), Karmen Zemljak (koordinatorka), Evo Horvat, Marušo Kupljen Vaupotič (sokoordinatorka) in Žigo Mravljaka (predsednik), na Pohorju pa je sodelovala še Aneli Lop.

[[image_1_article_85929]]

"Lepo je videti recimo očeta z otroki, kako skupaj iščejo žabice. Ne rabiš biti biolog, dovolj je le malo sočutja do živali," pove Mravljak.

Ob tem doda, da žabe dihajo skozi kožo, zato so suhe, napudrane ali s svežim razkužilom namazane roke zanje lahko usodne. "Dobro je, da imaš vedno vlažne roke, da žabe ne dehidriraš," svetuje sogovornik in ob tem opozarja, da je najbolje pomagati v sklopu organizirane akcije, kjer poskrbijo za varen prenos in natančen popis živali.

[[image_3_article_85929]]

Točen datum "selitve" določijo žabe same

Mravljak nam ob tem zaupa, da na omenjenih lokacijah vsako leto pomagajo tisočem dvoživk; samo lani so denimo zabeležili okoli 1.700 rešenih krastač, poleg vseh ostalih vrst, kot so sekulje in rosnice. "Vsak mali napredek je boljši kot nič. Dva tisoč rešenih žab se morda komu zdi malo, nam pa se zdi to povsem lepo in prav," pokomentira.

"Potrebujejo nekaj dni konstantne toplote in vlage. Lahko je to jutri, lahko čez en teden," pojasni predsednik društva in doda, da je dvoživke evolucija "naučila", da se ne smejo prehitro seliti, saj jih lahko pokosi nenaden mraz, kar je v času hitrih podnebnih sprememb vse večja nevarnost.

[[image_5_article_85929]]

Vsi, ki bi radi pomagali, so vabljeni, da spremljajo Facebook stran Društva študentov naravoslovja, kjer bodo objavljene vse podrobnosti o akciji.