Partnerji evropskega projekta zaDravo ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, so na današnji novinarski konferenci v Zlatoličju predstavili ukrepe, s katerimi izboljšujejo stanje narave, ki je hkrati tudi dom številnih živali ob nabrežju reke Drave. »Neugodno stanje habitatov ter rastlinskih in živalskih vrst ob Dravi je posledica hidroloških in hidromorfoloških sprememb ob reki Dravi. Zato je bil projekt zaDravo zasnovan z namenom izboljšanja neugodnega stanja dravskega rečnega in obrečnega ekosistema in dviga kakovosti življenja v Dravskem obrečnem prostoru – tako za ogrožene živalske in rastlinske vrste, kot tudi za človeka. Aktivnosti, ki jih predstavljamo danes, se izvajajo na območju ekološkega omrežja Natura 2000,« je pojasnil vodja projekta, sicer vodja Sektorja za regionalni razvoj v Regionalni razvojni agenciji za Podravje – Maribor Boris Keuc.
»V RRA Podravje – Maribor, ki je vodilni partner projekta zaDravo in po vrednosti največji projekt agencije, se zavedamo pomena reke Drave in smo glasen pobudnik, da se potenciale Drave in razvoj območja vključi tudi v novo finančno perspektivo. Zraven projekta zaDravo, ki se zaključuje prihodnje leto, RRA Podravje – Maribor sodeluje še v številnih drugih projektih, ki se vežejo na Dravo, zato verjamemo, da poznamo potenciale te mogočne reke in jih želimo v sozvočju z naravnim ravnovesjem v bodoče še bolje izkoristiti,« je razložil direktor RRA Podravje – Maribor Uroš Rozman.
Ukrepe izvajajo tudi v Zlatoličju
Ukrepe na terenu izvaja projektni partner, Direkcija Republike Slovenije za vodo (DRSV). Potekajo na različnih lokacijah, kjer DRSV izvaja obnovo stranskih rokavov, mrtvic ter rečnih zatokov, oblikuje mreže novih vodnih habitatov, odstranjuje zarasti in mulj na prodiščih ter vzpostavlja prehodnost med Dravo in pritoki. Ukrepi se izvajajo tudi v Zlatoličju. Vse navedeno je bistveno za izboljšanje ekosistema ob Dravi in dela, ki bodo ugodno vplivala na ob Dravi živeče ekosisteme. Operativni izvedbi na terenu je namenjenih 2.666.392 evrov. »DRSV je februarja 2021 odkupila zemljišča v Zlatoličju v skupni površini 0,8 ha. Na tej lokaciji se trenutno izvaja pasivno obrežno zavarovanje v dolžini 300 metrov, ki bo zaustavilo napredovanje nekontrolirane erozije in varovalo dostopno pot ter zasebne kmetijske površine. Prav tako poteka izkop in prestavitev poljske poti v dolžini 585 m,« je pojasnila Mateja Klaneček iz DRSV.
DRSV je sicer dela že opravila na levem bregu Drave, nasproti Starš, kjer so poskrbeli za povečanje prodonosnosti Drave, izboljšali rečno dinamiko in popestrili morfologijo struge ter vplivali na ponovno vzpostavitev in ohranitev redkih habitatnih tipov. Na desnem bregu Drave, pod Trčovo, so nekatera dela že zaključena, medtem ko nekatera še potekajo. Predvidena je dodatna poglobitev rokava, kar bo izboljšalo pretočnost struge Drave pri nastopu visokih voda. Na južnem robu na iztoku rokava se bo vzpostavilo še območje dodatnih poglobitev oz. zatok, ki bo segal v obstoječe depresije. Med Dravo in Miklavškim potokom je bila izvedena prehodnost, podoben cilj ima DVRS tudi na potoku Bela v občini Cirkulane. Tudi v občinah Duplek in Ptuj dela napredujejo – z različnimi ukrepi se obnavljajo mrtvice struge.
»Za vse aktivnosti na terenu je Zavod republike Slovenije za varstvo narave (ZRSVN) pripravil strokovna izhodišča za izvedbene projekte, sodeluje pa tudi pri usmerjanju in nadzoru izvajanja projektnih posegov. Reka Drava z obrečnim poplavnim prostorom je še vedno zakladnica biotske raznovrstnosti in naravovarstveno izredno pomembno območje. Zato je tudi del evropskega omrežja Natura 2000, v katerem ohranjamo ogrožene rastlinske in živalske vrste ter habitatne tipe. Z na vodo vezanimi projektnimi aktivnostmi poskušamo deloma obnoviti in ohraniti na vodo vezana izginjajoča življenjska okolja ogroženih vrst. Na vodo vezane tarčne vrste projekta so dvoživki veliki pupek in hribski urh, želva močvirska sklednica, kačji pastir kačji potočnik, hrošč močvirski krešič, bober, vidra ter habitatni tip skalna travišča na bazičnih tleh – torej prodišča,« je pojasnil Andrej Grmovšek iz ZRSVN.
»Občina Starše je eden izmed projektnih partnerjev, ki je vključen v dve aktivnosti. Vzpostavili smo nove in izboljšali obstoječe travnike v površini cca. 2,9 ha in mejice (8800 lesnatih sadik) na območju občine Starše, s tem pa prispevali k ohranjanju prehranjevalnega habitata organizmov, še zlasti pa na življenjski prostor za ptico rjavi srakoper. Naslednje leto bo v sklopu interpretacije projekta izvedena učna pot, ki bo omogočala učencem Občine Starše, pa tudi drugim obiskovalcem možnost celovitega doživetja različnih življenjskih prostorov in živih bitij reke Drave ter njihove povezanosti s človekom,« je povedal župan Občine Starše Stanislav Greifoner.
