Zgodbe o najdbah zlata v dravskih naplavinah segajo v šesto stoletje pred našim štetjem. Zanimiv in tudi za današnje razmere presenetljiv je podatek, da je v letih 1907 in 1908 na Dravi zlato izpiralo okoli 200 izpiralcev. Drava in njeni pritoki namreč izvirajo v Alpah, kjer so tudi primerna nahajališča mineralov, torej tudi zlata. V 20. stoletju je bilo nabrežje Drave izjemno bogato nahajališče za izpiranje zlata iz rečnih naplavin. Zaradi izgradnje akumulacij v Avstriji in Sloveniji in posledičnega zmanjševanja premeščanja sedimentov ter večtisočletnega izkopavanja, je v zadnjih letih izpiranje zlata skorajda izumrlo.
Projekt Zlata Drava je v zaključni fazi
V Staršah, natančneje v Zlatoličju, poskušajo s pomočjo evropskih sredstev izpostaviti pomen reke Drave in obuditi zgodbe o zlatokopih. Gre za projekt Zlata Drava, ki je po besedah predsednika Turističnega društva Starše Marjana Maleka v zaključni fazi. “V tem času smo nabavili sredstva za izpiranje zlata, organizirali delavnice in pripravili predstavitev izpiranja zlata v reki Dravi skozi obdobja; od Keltov, Marije Terezije do današnjega dne. Nabavili smo tudi potrebno opremo za izpiranje zlata, oblačila za izpiralce. Cesta, ki vodi do reke Drave, že obstaja in je povezana s kolesarsko potjo med Mariborom in Ptujem skozi občino ob reki Dravi.”
Nabavili smo tudi potrebno opremo za izpiranje zlata, oblačila za izpiralce. Cesta, ki vodi do reke Drave, že obstaja in je povezana s kolesarsko potjo med Mariborom in Ptujem skozi občino ob reki Dravi.
V projektu Zlata Drava pod okriljem LAS Lastovica (v Programu razvoja podeželja) sodelujejo: Občina Starše, Turistično društvo Starše in Športno društvo Zlatoličje. Projekt se financira iz sredstev projekta LAS in Občine Starše. “Na podlagi zagotavljanja reda ob Dravi bomo ob reki namestili klopi, koše in ostale premikajoče se objekte, ki se bodo uporabljali le ob izvajanju projekta.”
Celotna vrednost upravičenih stroškov projekta je 40.820,15 evrov, od tega je sofinancerski delež 31.351,49 evrov, 9.468,66 pa morajo zagotoviti partnerji sami (Občina Starše 6.736,46, Gradnje Starše 2.391,70, Turistično društvo Starše 175,50 ter Športno društvo Zlatoličje 165,00 evrov.)
Kmalu bodo izvedli že tretjo delavnico
Do sedaj so izvedli dve delavnici. Prva, 27. maja letos, je bila namenjena strokovni javnosti – službam v RS (Direkciji RS za vode, Zavodu RS za varstvo narave, Zavodu za ribištvo, VGP Ptuj kot koncesionarju vzdrževanja reke Drave). Druge delavnice, ki je potekala 1. julija letos, so se udeležili predstavniki lokalnih in turističnih struktur (turistična društva sosednjih občin, Visit Ravno polje, Vizit Haloze, Visit Pohorje, ponudniki turističnih produktov, RRA Maribor – Podravje). “Delavnica je obsegala predstavitev izpiranja zlata v reki Dravi, predstavitev domačih ponudnikov na kmetiji Pal v Zlatoličju, predstavitev Turističnega društva Starše in ob koncu zaključno okroglo mizo za udeležence delavnic,” pojasnjuje Malek in dodaja: “Tretja delavnica bo namenjena šolskemu – izobraževalnemu sistemu in bo potekala po uskladitvi datuma z osnovno šolo.”
Za tovrstno obujanje starega izročila je veliko zanimanja
Marjan Malek pravi, da je veliko zanimanja za tovrstno obujanje starega izročila. “Obujanje tovrstne zgodbe v Zlatoličju poteka prav zaradi imena kraja, ki ga veže na čas izpiranja zlata. Kraj je najbrž dobil ime po zlatu (podatki iz Zgodovinske in terenske raziskave o zlatu Dravskega polja, dr. Saša Šantl). Tukaj se je zlato izpiralo več tisoč let. Kraj Zlatoličje je dobil ime na območju izpiranja zlata v reki Dravi (nem. Goldam), skozi zapise v zgodovini se omenja leto 1904. Takrat se ob razlagi izvora poimenovanja Keltov omenja kraj Zlatoličje.”
Zgodovinsko dokazujemo, da je izpiranje zlata potekalo že v keltskih časih, pa tudi zaradi dekreta Marije Terezije, ki je kmetom dala možnost dopolnilnega financiranja z izpiranjem zlata, največkrat prav po poplavah reke, ko je ta odložila zrnca zlata.
“Zgodovinsko dokazujemo, da je izpiranje zlata potekalo že v keltskih časih, pa tudi zaradi dekreta Marije Terezije, ki je kmetom dala možnost dopolnilnega financiranja z izpiranjem zlata, največkrat prav po poplavah reke, ko je ta odložila zrnca zlata,” je zaključil naš sogovornik.
