V sklopu projekta Zlata Drava v Staršah obujajo zgodbe o zlatokopih, s katerimi želijo prenesti na naslednje rodove to kulturnozgodovinsko izročilo o izpiranju zlata. Zgodbe o najdbah zlata v dravskih naplavinah segajo v šesto stoletje pred našim štetjem. Zanimiv in za današnje razmere presenetljiv je podatek, da je v letih 1907 in 1908 na Dravi zlato izpiralo okoli 200 izpiralcev. Drava in njeni pritoki namreč izvirajo v Alpah, kjer so tudi primerna nahajališča mineralov, torej tudi zlata.
V 20. stoletju je bilo nabrežje Drave izjemno bogato nahajališče za izpiranje zlata iz rečnih naplavin. Zaradi izgradnje akumulacij v Avstriji in Sloveniji in posledičnega zmanjševanja premeščanja sedimentov ter večtisočletnega izkopavanja je v zadnjih letih izpiranje zlata skorajda izumrlo.
Zlato so na tem območju intenzivneje izpirali v keltsko-rimskem obdobju
“Zelo ilustrativno se lahko način intenzivnosti izpiranja in izkopavanja zlata v nekem območju opiše s primerom kalifornijske zlate mrzlice. Ko so leta 1848 odkrili, da je veliko rek in Skalno gorovje Kalifornije bogato z zlatom, in se je to razvedelo, je Kalifornijo preplavilo na tisoče iskalcev zlata. Ti so praktično samo v naslednjih 10 do 20 letih prekopali in izprali večino prodišč rek, ki so bila dovolj bogata z zlatom, da se je to izplačalo. Torej, ko se odkrije, da je neko rečno območje bogato z zlatom, je obdobje intenzivnega izpiranja relativno kratko. Nekaj podobnega je bilo verjetno tudi na Dravi, ampak že v keltsko-rimskem obdobju. Ker takrat vseeno ni bilo toliko ljudi in ker reka Drava spreminja strugo in na plano prihajajo tudi starejše usedline z zlatom, je bilo obdobje intenzivnejšega izpiranja verjetno daljše, recimo nekaj stoletij.
Izpiralci zlata iz zemljevida iz leta 1678
“Po propadu rimskega cesarstva je verjetno bilo nekaj stoletij zatišja v izpiranju zlata. Po ponovni vzpostavitvi “reda”, to je v obdobju Svetega rimskega cesarstva, pa je tudi zlato zopet pridobilo pomen. V tem vmesnem zatišnem obdobju pa je tudi reka Drava imela čas, da je odprla ali s premeščanjem proda ustvarila območja, ki so bila bolj bogata z zlatom. Vseeno pa se je prod sčasoma “izčrpal”, tako da so bila bogata območja skozi stoletja vse redkejša in tudi manj bogata. Čeprav je bilo zlata vse manj in manj, so ob koncu 19. stoletja skupaj na Dravi in Muri na območju današnje Slovenije in Hrvaške še vedno izpirali okoli 20 kilogramov zlata letno. Čeprav se zdi številka velika, je v primerjavi z 80 tonami zlata, ki so ga letno izprali v času kalifornijske zlate mrzlice, zanemarljiva,” nam je pojasnil dr. Sašo Šantl, vodja Centra za celinske vode iz Inštituta za vode RS, ki kot znanstveni sodelavec sodeluje pri tem zanimivem projektu. Je tudi avtor Zgodovinske in terenske raziskave o zlatu Dravskega polja.
Zlata mrzlica se je torej na tem območju najverjetneje pojavila kakih 2000 let nazaj in potem še enkrat v manjšem obsegu proti koncu prvega tisočletja našega štetja, ko je bilo po razpadu rimskega cesarstva nekaj časa zatišje, in je reka Drava imela čas, da “obnovi” dostopne zaloge zlata.
Marjan Malek: Med ljudmi se kaže interes za našo zgodbo
V Staršah, natančneje v Zlatoličju, poskušajo s pomočjo evropskih sredstev izpostaviti pomen reke Drave in obuditi zgodbe o zlatokopih. Gre za projekt Zlata Drava, ki je po besedah predsednika Turističnega društva Starše Marjana Maleka dobro zaživel. “Sprejemamo skupine iz vse Slovenije, ki se želijo preizkusiti v izpiranju zlata. Naši ljudje na čelu z Aleksandrom Furekom in Sašem Šantlom jim predstavijo zgodbe o zlatokopih in postopke izpiranja, vključene pa so tudi lokalne kmetije z dopolnilno dejavnostjo, kjer se lahko gosti okrepčajo. Med ljudmi se kaže interes za našo zgodbo, prav tako pri nekaterih turističnih organizacijah,” pravi Malek in doda, da so v okviru projekta, ki je bil financiran iz sredstev LAS Lastovica in Občine Starše, kupili vso potrebno opremo za izpiranje zlata.
Tudi dr. Sašo Šantl je prepričan, da bodo z dodatno turistično ponudbo doživetja izpiranja zlata ob reki Dravi obogatili že obstoječo ponudbo in vse skupaj veliko bolj povezali, kar bi lahko dodatno spodbudilo trajnostni razvoj podeželja in krajev občine Starše. “V sklopu projekta smo izvedli številne aktivnosti, od nabave opreme za izpiranje, promocije izpiranja pa tudi delavnice, na katerih smo preverili možnost povezovanja z drugimi turističnimi ponudbami in vključitve doživetja izpiranja v izobraževalne namene. Namreč ob rdeči niti izpiranja zlata se otrokom in mladostnikom, in tudi seveda starejšim, lahko poda številna znanja s področja voda, geologije, zgodovine, tehnik izpiranja in tudi o drugih “zlatih”, kot so hrana, les, naravno okolje in energija, ki jih reka Drava daje prebivalstvu,” dodaja sogovornik.
Ob uradnem zaključku projekta Zlata Drava
Da ponudba doživetja izpiranja zlata ne bo v navzkrižju, so izvajanje doživetja uskladili tudi z ribiči, naravovarstveniki, vodarji in drugimi, ki so v tem prostoru ali bedijo nad njim. “Namreč ne bi radi, da kakšnega obiskovalca odnese reka Drava, ko v času poplav pokaže svojo moč. Projekt se je zaključil, aktivnosti pa potekajo naprej. Pohvaliti se moramo, da smo že izvedli nekaj dogodkov, obiskovalci so našli svoje prvo naravno zlato in zadovoljni z novo “zlato” izkušnjo odšli domov.”
Domačini pravijo, da je Zlatoličje dobilo ime po izpiralcih zlata
Na vprašanje, ali je ime vasi Zlatoličje res dobilo ime po zlatu in izpiranju zlata, dr. Šantl odgovori: “Tekom projekta Zlata Drava smo podrobneje raziskali tudi zgodovino izpiranja zlata na Dravskem polju od Keltov pa do danes, pa tudi izvor imena Zlatoličje. Glede na znanstveno etimologijo ugotavljamo, da je Zlatoličje ime dobilo po vrbi zlatoliki, križanki, ki ima intenzivno rumene mlade veje, in so jo vzgajali že v rimskem času. Domačini pa se vseeno nagibajo v smeri, da je kraj ali tabor poimenovan po izpiralcih zlata, ki so v tem kraju dobivali dovolilnice za izpiranje, plačali davek v zlatu in ga tam tudi praviloma prodali. Zgodovinsko in arheološko za to ni dokazov, je pa dejstvo, na katerega se opirajo domačini, da je nemško poimenovanje kraja Zlatoličje bilo v prvih zapisih zapisano kot Goldârn, ki potrjeno pomeni “pri izpiralcih zlata”.”
Vrba zlatolika
Med Mariborom in Ptujem je po ocenah med 1.700 in 17.000 kilogramov zlata
Dr. Sašo Šantl je preživel veliko časa ob Dravi še pred projektom Zlata Drava in izpiral zlato. V času projekta pa je bolj sistematično raziskal in ocenil, koliko je še zlata še v njenem produ. “Na območjih, kjer smo izpirali prod v količini vsaj 200 lopat, smo ugotovili prisotnost zlata v višini od 0,07 do 0,15 g/m3 in od 0,38 do 0,75 g/m3. Ker smo prod izpirali samo na lokacijah, kjer smo s testiranjem z izpiralnim krožnikom ugotovili prisotnost zlatih lusk, in ker je lokacij z večjo koncentracijo zelo malo, sem previdnostno ocenil, da je na vsem tem območju od Maribora pa do Ptuja v povprečju vsaj 10-krat manjša količina zlata na prostorninsko enoto. Tako, da je v povprečju na 1 m3 aluvialnih nanosov na vsem tem območju med 0,007 in 0,075 g/m3. Ker je med Mariborom in Ptujem na spodnji poplavni terasi reke Drave okoli 270 mio m3 proda, in če pri tem upoštevamo, da je izprano zlato 90-odstotno čisto, lahko ocenimo, da je v tem območju nekje med 1.700 in 17.000 kilogramov zlata. Seveda se ljudem ob tej številki verjetno zasvetijo oči, samo količina proda, ki bi jo bilo treba izprati, je ogromna, in to še v precej obljudenem prostoru.”
Seveda se ljudem ob tej številki verjetno zasvetijo oči, samo količina proda, ki bi jo bilo treba izprati, je ogromna, in to še v precej obljudenem prostoru.
Raziskovalci seveda upajo, da bodo naleteli na še kak nedotaknjen predel. Če ta obstaja, je verjetno kje globlje ali pa daleč od današnje struge reke Drave.
V dravskem produ je zlato v obliki lusk, ki so debele oziroma tanke
Naš sogovornik si je za izpiranje zlata izdelal manjši, lahko prenosni izpiralnik, na katerega ima speljano vodo s pomočjo črpalke, ki jo poganja baterija, za kar je pridobil tudi vodno dovoljenje. Se pa v osnovi izpiranje od keltskih časov ni bistveno spremenilo, razen da si danes pač lahko pomagamo s tehnologijo in energijo, ki nam omogoča, da izperemo večje količine proda v kratkem času. “Pri izpiranju zlata je bistveno, da se zavedamo, da je zlato zelo gosto in da v primerjavi z ostalim prodom hitreje najde pot do dna in da mora voda hitreje teči, da premakne zlato. Seveda podrobnosti izpiralci nočejo kar tako izdati, pomembno pa je, da se zlata ne izgublja in se ga čim več ujame na izpiralni ali lovilni drči. Pa tudi tehnike so različne glede na velikost in obliko zlata, ki je prisotno v produ, ki ga izpiramo. V dravskem produ je zlato v obliki lusk, ki so debele oziroma tanke (kot las).”
Rekreacijski izpiralnik
In kako poteka postopek izpiranja zlata? “Najprej se razišče prod, pri tem si ponavadi pomagamo z izpiralno skledo, na kateri izperemo prod, recimo iz ene lopate. Če se na ta način najde zadovoljivo število luskic, se postavi izpiralnik, na katerega potem zmečemo določeno število lopat proda, kar je odvisno od zagnanosti in seveda moči, gre namreč za naporno delo. Jaz, če sem sam, ponavadi sperem kakih 200 lopat, če pa je družba, pa tudi več. Zatem se tepih ali kakšna druga podlaga, preko katere je tekla voda s prodom, spere. Temu sledi fino postopno izpiranje tako, da na koncu dobimo samo še zlate luske. Vse skupaj stresem/prelijem v posodico, odlijem večino vode, preostanek vode pa na ognju uparim. Ker je med zlatom še vedno kakšen delec magnetita ali katere drugega težjega minerala, zlato še zadnjič pod lupo očistim, preden ga shranim. Na ta način zbiram naravne zlate luske reke Drave,” razloži dr. Šant.
Najdenega zlata ne moremo meriti v velikih količinah, vgrajujejo ga v nakit dravagold
Pravi, da se zlato, ki ga je do sedaj izpral na reki Dravi pa tudi na Muri, po Italiji, Avstriji in Balkanu, ne more meriti v velikih količinah. “Ga ne prodajam kot surovino, se ne izplača, niti za nizek slovenski standard. So Štajerci že v 19. stoletju govorili, da se ne izplača več. Ker pa gre za naravno “nedolžno” zlato, ki je povrh vsega še slovensko, in je že kot tako skoraj 95-odstotno čisto, ga vgrajujemo v nakit dravagold, ki je tudi zaščitena blagovna znamka. Mislim, da so časi, ko je tudi mene kdaj pa kdaj zlata mrzlica oblila, že mimo, zlato izpiram bolj za meditacijsko in rekreacijsko doživetje. Seveda pa se kot kakšen ribič, ki mu uspe ujeti ribjega prvaka, razveselim kakšne lepe luskice ali tudi zrnca zlata, čeprav majhnega.”
Tudi Marjan Malek pravi, da gre pri zdajšnjem izpiranju zlata na reki Dravi za luskice zlata. “Potrebno je kar krepko delati z lopato in sejalnico, da najdemo nekaj lusk. Namen tovrstnih izpiranj ni, da bi kdo obogatel, temveč gre za turistično promocijo kraja in izpiranja, ki je bila nekoč, pred in v času Marije Terezije, dopolnilna dejavnost kmetov. Mi pa smo zdaj to izkoristili kot turistični produkt v občini.”
