Gre za edinstveno modernistično vilo, ki je desetletja služila kot otroška poliklinika in pljučni dispanzer Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca, po izselitvi zdravstvenih dejavnosti leta 2012 pa je stavba žal ostala prazna. Se za nekdanji sanatorij zdaj končno odpira novo poglavje?

Lastnik je Univerza v Mariboru

Leta 2009 je stavbo od Mestne občine Maribor na dražbi za 835.000 evrov kupila Univerza v Mariboru. Prvotno so načrtovali, da bi stavbo obnovili za raziskovalno dejavnost in podiplomske programe. Vendar pa so visoki stroški obnove, ki jih narekuje spomeniškovarstveni status objekta, Univerzo prisilili v spremembo načrtov.

"Prvotno je bilo načrtovano, da se bodo prostori uredili za izvajanje raziskovalne dejavnosti in podiplomskih študijskih programov, ki jih izvaja fakulteta za zdravstvene vede. Stavba je pod spomeniškim varstvom, zato bi bili stroški obnove, zaradi upoštevanja navodil Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, bistveno višji, kar je bil razlog, da nismo pristopili k obnovi stavbe in smo načrtovali prodajo," so lani za STA pojasnili na rektoratu.

Denar od prodaje so nameravali nameniti za širitev obstoječega objekta fakultete za zdravstvene vede na Taboru, a so financiranje za to dobili iz zakona za investicije v slovensko zdravstvo in jim nekdanjega sanatorija v teoriji ni treba več prodati.

UM FZV ima še vedno v finančnem načrtu planirano prodajo stavbe na Tyrševi

Kot so pojasnili za naš medij, se je na Univerzo v Mariboru (UM) obrnil zainteresiran kupec, vendar do prodaje ni prišlo, ker je želel spremeniti namembnost objekta. Zbiral je informacije na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKD), a je dr. Sapačeva podala stališče, da se objektu ne more spremeniti namembnost stavbe za namene stanovanjskega objekta, prav tako se objekt ne sme dograditi nad zemljo (kjer so parkovne površine), poleg tega pa se objekt ne sme dograditi v smislu dodatnih nadstropij (dvig v višino).

Parkovne površine se morajo ohraniti, lahko bi se izvedla kvečjemu podzemna dograditev (npr. garaže), kar je bil tudi glavni razlog, da je kupec odstopil od nakupa.

Ocene stroškov obnove so danes nepredmetne

Dodajo tudi, da na UM v zadnjih letih niso delali nobene ocene stroškov obnove, DIIP za obnovo je bil izdelan v letu 2015. "Takratna ocena stroškov minimalne obnove je bila ocenjena na 1,2 milijona evrov. Te ocene so danes brezpredmetne zaradi zvišanja cen materiala in stroškov dela. Prav tako bi poudarili, da mora UM najprej urediti problematiko že zasedenih prostorov članic, ki imajo povečan obseg dejavnosti ali so prostori nujno potrebni obnove zaradi dotrajanosti," nam pojasnijo.

Pri sami obnovi sanatorija je potrebno v celoti upoštevati izdelan Konservatorski program za obnovo Sanatorija dr. Mirka Černiča na Tyrševi ulici 19, ki je bil izdelan v letu 2003 in revidiran v letu 2015, takšno je bilo stališče ZVKD.

Ena od možnosti je umestitev umetniških vsebin v stavbo

Za STA so pred časom dodali, da razmišljajo o umestitvi umetniških vsebin v stavbo. Po besedah prorektorja za infrastrukturo Miralema Hadžiselimovića bi lahko stavba postala umetniško kreativno stičišče, kakršnega v regiji še ni. Prostor bi bil namenjen razvoju in predstavitvi umetniških vsebin, ki bi jih ustvarili v sodelovanju z različnimi univerzitetnimi oddelki in širšo skupnostjo.

Za nas so pojasnili, da je umestitev umetniški vsebin v stavbo na Tyrševi sicer ena od možnosti, vendar samo ob pridobitvi dodatnih sredstev, ki bi jih lahko namenili za takšne vsebine. "V tem trenutku na UM nimamo sredstev, da bi lahko pristopili k ureditvi stavbe za uporabo v pedagoške, raziskovalne ali obštudijske namene," zaključijo.