Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je bila lansko leto v Sloveniji povprečna starost prebivalcev 44,4 leta, skoraj četrtina prebivalstva pa je starega 65 ali več let, kar pomeni, da krvi po trenutni zakonodaji ne morejo več darovati. Po številnih statističnih kazalnikih se tudi Slovenija uvršča med t.i. "starajoče družbe", kar pomeni, da potrebujemo mlado kri – mlado kri za vse ljudi. In prav to, količina mladih krvodajalcev, je bila pobuda za obeleževanje letošnjega dneva slovenskega krvodajalstva v Mariboru.

V Sloveniji na dan potrebujemo 350 krvodajalcev

 "Zadovoljni smo, da lahko v Mariboru prvič praznujemo tako pomemben nacionalni dogodek, kot je 4. junij," je poudarila Erika Kavaš, dr. med. spec. Transfuzijske medicine, Center za transfuzijsko medicino UKC Maribor. Ob tem je dodala, da je krvodajalstvo gibanje, ki ga ne more ustvariti en človek, saj je v preteklosti vedno pomagala celotna država - krvodajalci, ki so darovali kri, organizatorji akcij in drugi, ki so z spodbujanjem ali iskanjem prostorov pomagali pri izvedbi.

[[image_1_article_77848]]

"Če bo mladina pripravljena pomagati z darovanjem krvi, ki rešuje življenja, bo pomagala tudi pri razvoju moralnih vrednot v naši družbi. Na koncu bomo imeli vsaj v naši državi mir med ljudmi," je dejala.

Na dan Slovenija potrebuje 350 krvodajalcev, na leto pa se jih prijavi le okoli 90.000-95.000. 

20 let organiziranih terenskih Krvodajalskih akcij

Študentski svet Univerze v Mariboru letos obeležuje že 20-letnico organiziranih terenskih Krvodajalskih akcij za študente, ki jih že dve desetletji izvaja v sodelovanju z Območnim združenjem Rdečega križa Maribor. Prof. dr. Dean Korošak, prorektor za znanstvenoraziskovalne zadeve Univerze v Mariboru je ob tem izpostavil, da je bilo vključenih že več kot 5000 študentov in zaposlenih, kar priča o družbeni odgovornosti univerze in njeni naravnanosti k solidarnosti. "Želim si, da bi bile te akcije še bolj aktivne v prihodnje," je še dodal.

[[image_3_article_77848]]

Nomi Hrast, prorektorica za študentska vprašanja Univerze v Mariboru je medtem s solzami v očeh poudarila, da to niso zgolj številke, ampak resnični ljudje, resnična dejanja in resnična življenja, ki so bila z njihovo pomočjo rešena.

12 novih ambasadorjev krvodajalstva

V letošnjem letu se jim je pridružilo tudi 12 novih, mladih in odgovornih ambasadork in ambasadorjev krvodajalstva. To so: Luka Lah, Pina Slaček, Žiga Majcen, Tisa Lia Šober, Tim Bratuša, Matevž Avora, Rok Sešel, Izidor Jelenc, Nejc Filip Svenšek, Maša Tepič, Benjamin Habinc in Nomi Hrast.

"Univerza niso zgolj akademski prostori, ampak tudi prostori vrednot in študentje nismo zgolj opazovalci sveta, ampak njegovi soustvarjalci. Mladi ne ostajamo ravnodušni in mlada kri je tista, ki poganja ne le telesa, ampak našo družbo. Prihodnost je lahko res svetla, če bomo v njej vsi skupaj."

"Ne želim si živeti v državi, kjer bi kri postala tržno blago"

Cvetka Tomin, generalna sekretarka Rdečega križa Slovenije je dodala, da uspešna akcija ni le strokovna služba na sedežu, ampak njihovih 56 območnih združenj, preko 10.000 prostovoljcev in več kot 60.000 krvodajalcev. "Naša načela pomagati drug drugemu in si vedno stati ob strani ali biti tukaj za vas, vedno in povsod, je sinonim tudi za to akcijo. Iz minute v minuto mi postaja bolj jasno, zakaj sta se koordinatorja odločila za Maribor. Tukaj smo priča mladi energiji, ki nam daje upanje, da bodo stvari šle le na bolje. Vesela sem, da smo v Mariboru, kjer so se pisale številne čudovite zgodbe in, da odpiramo nova poglavja," je nadaljevala.

[[image_2_article_77848]]

Metod Dolinšek, sekretar RKS – OZ Maribor pa je za konec izpostavil, da so prav slovenske mlade generacije tiste, ki so po odzivu na samem svetovnem vrhu. "To je posledica globoko ukoreninjenega sistema vrednot. Ne želim si živeti v državi, kjer bi kri postala tržno blago, kjer bi bilo krvodajalstvo še ena komercialna dobrina. Kri ohranja življenja in je en steber, ki družbo ojača," je zaključil.