Z mestnim viničarjem in skrbnikom Stare trte o njeni kondiciji, podrobnostih letošnje bere modre kavčine ali žametne črnine, moštu, ki bo postal vino in tudi Piramidi, ki je v zadnjem času navzven kazala precej klavrno podobo.

Trgatev Stare trte na Lentu v Mariboru je zadnja leta v okviru večdnevnega Festivala Stare trte postala že mestni praznik, ki ga spremlja množica občanov in drugih gostov. In letošnje bera vinske trte, ki že več kot 400 let raste v mestu ob Dravi, je bila izjemno bogata.

O stanju vinske trte, koliko kilogramov grozdja točno so obrali in sladkorja je imel mošt, kdo zanj skrbi, pa tudi o zanemarjenosti Piramide in vinograda, smo govorili s Stanetom Kocutarjem, mestnim viničarjem in skrbnikom Stare trte, ki nam je med drugim zaupal marsikatero skrivnost.

Vrednosti, ki jih doslej niso poznali

»Letošnji pridelek najstarejše trte na svetu je izkazal vrednosti, ki jih doslej nismo poznali in jih najverjetneje tudi v prihodnje ne bomo več doživeli. Trta je dala – kot so pod nadzorom stehtali malečniški brači 107 kilogramov grozdja, ki je vsebovalo – to je potrdila Leonida Gregorič, univ. dipl. ing., strokovna sodelavka Kmetijsko-gozdarskega zavoda Maribor – 71. Oecslejevih stopinj vsebnosti sladkorja, kar predstavlja dobrih 17 odstotkov saharoze ali 157 gramov sladkorja na liter. To je nižja sladkorna stopnja kot smo je bili vajeni, a povsem razumljiva glede na količino grozdja,« je pojasnil Kocutar.

Stane Kocutar: »Trta je dala 107 kilogramov grozdja, ki je vsebovalo 71. Oecslejevih stopinj vsebnosti sladkorja, kar predstavlja dobrih 17 odstotkov saharoze ali 157 gramov sladkorja na liter.«

Na vprašanje, zakaj je malo verjetno, da se bo takšna količina grozdja še kdaj ponovila, odgovarja, da je letošnji letnik dejansko postregel z izjemno obilnim cvetnim nastavkom in bi ga bilo potrebno po uspešnem cvetenju in oplodnji razredčiti, torej odstraniti del grozdja. »Ker pa je bil lanskoletni pridelek grozdja relativno skromen in je bil centralni del trte – nad deblom – praktično brez pridelka, sem sem se po tehtanju odločil, da ne bom posegal v tisto, kar je trta po naravni poti ponudila kot letošnji pridelek. Nič ni bilo odstranjenega, grozdje je lepo dozorelo, trta je pokazala vso vitalnost, vendar takšni preizkusov njene vzdržljivosti v prihodnje ne bo več. Trtina zgodba namreč ne more biti podrejena pričakovanjem v smislu – hitreje, višje, močneje, pač pa mora biti temeljno in edino načelo – načelo trajnosti in ohranjanja vitalnosti –, da je v njej veliko življenja, kar je pokazala prav z letošnjim pridelkom. Obe potomki, levo in desno od najstarejše trte, posajeni leta 1987, sta dali 214 kilogramov pridelka z  nekoliko nižjo vsebnostjo sladkorja – 65 Oe stopinj,« je razložil Kocutar.

Zmleta drozga bo okoli deset dni prepuščena procesu fermentacije

»Tisti trenutek, ko se grozdje obere, stehta in zemlje stopi v ospredje vinarski strokovnjak mag. Janez Valdhuber s Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru. Zmleta drozga bo okoli deset dni prepuščena procesu fermentacije ob občasnem mešanju, da se čim bolje izloči barvilo, ki ga ta sorta premore ne v jagodnem mestu – pač pa v jagodni kožici. Ker je tega barvila malo, nikoli ne dobimo intenzivno obarvanega vina, pač pa lahen rose z nizko stopnjo alkohola – prijetno, pitno vino, ki se odlično poda k tradicionalnim štajerskim jedem – takim, ki se narežejo na deščici in jih sestavljajo tako vegetarijancem kot vsejedom prijazne sestavine ,« je dejal Kocutar.

Stane Kocutar: »Trtina zgodba namreč ne more biti podrejena pričakovanjem v smislu – hitreje, višje, močneje, pač pa mora biti temeljno in edino načelo – načelo trajnosti in ohranjanja vitalnosti – da je v njej veliko življenja, kar je pokazala prav z letošnjim pridelkom.«

O trti, v kakšnem stanju je, dodaja, da ta je v odlični kondiciji, prirast njenih rozg – enoletnih poganjkov – je izjemen. »Z ničemer ne izkazuje kakršnegakoli pomanjkanja mikroelementov. To smo pred leti ugotovili po analizi listja, ki smo jo s pomočjo Andreja Kosa, univ. dipl. ing iz podjetja Karsia opravili v Londonu, po skoraj desetletju pa je čas, da to analizo ponovimo,« pravi Kocutar.

»Piramida ni urejena tako kot bi morala biti«

Povprašali smo ga tudi o zanemarjenosti Piramide in vinograda, kjer je, kot smo poročali, pred nekaj časa med drugim nepokošena trava prerasla vinsko trto. »Piramida ni urejena tako kot bi morala biti, do tega vprašanja čutim tudi velik del osebne odgovornosti in če hočete tudi (so)krivde. Ni velike filozofije. Zgodba zadruge v taki obliki se ni obnesla. Prodaja sicer odličnega vina ni sledila pričakovanjem in del Piramide, ki ga ni mogoče obdelati s pomočjo strojev je zanemarjen,« pravi Kocutar.

Stane Kocutar: »Piramida ni urejena tako kot bi morala biti, do tega vprašanja čutim tudi velik del osebne odgovornosti in če hočete tudi (so)krivde.«

Prepričan je, da bodo tudi za ta del s prihodnjim letom našli rešitev. »Sploh je sicer ne bi bilo treba iskati, če bi kot posamezniki ali kot ustanove za kakšna osebna ali poslovna darila pogosteje izbrali prav Renski rizling s Piramide, vedoč, da z nakupom steklenice tega vina vračamo tudi v obdelanost in zunanjo podobo griča nad mestom. Brez tega pač ne bo šlo in je ob odsotnosti sleherne, ne le deklarativne, pač pa z nekaj evri potrjene pripadnosti, zgodba vnaprej izgubljena. V skrajno skrajnem primeru se bo vinograd zožil na del, ki ga je mogoče obdelovati strojno. To pa vsekakor ni tisto kar bi si želeli,« je sklenil Kocutar.