Prejšnji teden je na Univerzi v Mariboru potekal strokovni posvet z naslovom Mladi in gospodarstvo, na katerem so sodelujoči razpravljali o vključevanju mladih na trg dela. Ena izmed osrednjih tem pogovora je bila tudi decentralizacija in s tem povezane razlike med regijami. Dr. Roman Glaser, častni predsednik ŠGZ, je že v uvodnem govoru osvetlil nujnost ustvarjanja pogojev za ohranitev mladih talentov v štajerski regiji. Dejal je, da je treba izboljšati pogoje za podjetništvo, spodbujati inovacije ter zmanjšati administrativne ovire za mlade podjetnike.
Štajerska je regija razvojnih priložnosti
[[image_2_article_73813]]
Kot je pojasnil, je v štajerski regiji vrsta odličnih podjetih in priložnosti za odlično zaposlovanje mladih. "Maribor ima razne visokošolske ustanove, ki so pogoj, da gradimo in dobimo kvalitetne kadre. Bogati smo tudi s strokovnimi in srednjimi šolami. Štajerska je regija razvojnih priložnosti. Imamo kvalitetno in razvito infrastrukturo," je ponazoril.
Po njegovih besedah pa je želja, da mlade mobilizirajo in ohranijo v regiji. "V Sloveniji je očitna centralizacija, ki je skoncentrirana v glavnem mestu. Prav zaradi tega je onemogočen razvoj drugih regij. Po naših podatkih v Ljubljano dnevno migrira okrog 60.000 ljudi, kar je okoljski problem, finančni izziv in visoka izguba za sodobne generacije," je nadaljeval.
Slabo podporno okolje vpliva na razvitost regij
"Podporno okolje je v Sloveniji relativno slabo, saj v državi nimamo osnovnih organizacijskih sistemov, s katerimi bi reševali svoj položaj. S tem bi posamezne regije bistveno bolje zaživele in delovale," nam je po dogodku izpostavil Glaser.
Uspeh Slovenije in Štajerske, uspeh gospodarstva in univerze ter prihodnost mladih in družbe nasploh temelji na sinergiji in sodelovanju.
Dodal je tudi, da bi se morali v državi več pogovarjati o kolektivnosti, in o tem, kako bolje uporabljati naše blagovne znamke. "Če to znamo, pride seveda tudi dobra ekonomika in posledično dosegamo cilje, ki bi jih želeli," je zaključil misel.
Težava je človeška percepcija okolja
[[image_1_article_73813]]
Marko Drobnič, predsednik uprave Taluma pa je izpostavil popolnoma drugačen vidik. "Vsi tarnamo o mariborskem industrijskem bazenu, ki je bil eden izmed največjih daleč naokrog, a pozabimo na to, da lahko mladim skozi drugačno perspektivo pokažemo nove priložnosti. Težava pa je v večini primerov njihova percepcija okolja," je pojasnil.
A pogovor je zaključil s pozitivno noto, saj imamo, po njegovem mnenju, v svetovnem merilu odlično urejeno gospodarstvo in ogromne možnosti za osebni razvoj znotraj podjetij.
