Srednja ekonomska šola in gimnazija Maribor je vključena v dva projekta, ki naslavljata osvajanje digitalnih kompetenc ter temeljnih vsebin računalništva in informatike pri dijakih in učiteljih, projekt imenovan Inovativna Pedagogika 5.0 in posebno pozornost namenjajo razvijanju pismenosti na področju umetne inteligence ter v povezavi s tem tudi krepitvi socialnih in emocionalnih kompetenc učečih se s projektom SETCOM.
Na šoli so prepričani, da prepovedi sodobne tehnologije v izobraževalnem procesu in izogibanje aktualnim izzivom, ki jih le-ta prinaša v vzgojno komponento šolstva, niso pravi odgovor na probleme, s katerimi se mladostniki in učitelji srečujejo v vsakodnevnem življenju. V okviru obeh omenjenih projektov bodo med drugim preizkušali različne načine uporabe sodobnih tehnologij, tudi umetne inteligence v šoli. Prepričani so namreč, da je življenje z umetno inteligenco naša realnost. Šola mora izobraževati za življenje ter pri tem upoštevati vse realnosti, ki vplivajo na uspešno življenje in delo učečih se v prihodnosti.
“Na Srednji ekonomski šoli in gimnaziji Maribor upoštevamo pomembno načelo, da je izobraževanje pot in ne cilj. Kot je zapisano v poslanstvu šole, je naš cilj kombinacija izobraževanja in vzgoja vrednot za življenje, kar pa v hitro spreminjajoči se družbi 21. stoletja nikakor ni enostavno,” izpostavlja ravnateljica, mag. Andreja Zver Dobaj.
Umetna inteligenca v šoli ima lahko številne prednosti:
- Večji razvoj veščin za prihodnost: Uporaba UI v šoli lahko učencem omogoči pridobivanje veščin in izkušenj, ki jih bodo potrebovali v prihodnjih poklicih, povezanih z umetno inteligenco.
- Pomoč pri poučevanju: UI lahko ponudi učiteljem pomoč pri pripravi učnega gradiva, iskanju ustreznih virov in priporočanju pedagoških strategij za boljše učenje.
- Razširitev učnih možnosti: UI lahko omogoča dostop do obogatene učne vsebine, virtualnih izkušenj in simulacij, ki lahko izboljšajo razumevanje abstraktnih konceptov.
- Prilagodljivo učenje: UI lahko učitelju pomaga prilagoditi učni načrt posameznim učencem glede na njihove sposobnosti, interese in potrebe. To omogoča personalizirano učenje, ki bolje ustreza posameznim učencem. UI lahko pomaga izboljšati dostopnost izobraževanja za učence s posebnimi potrebami, tako da omogoči prilagajanje gradiva in orodij glede na njihove potrebe.
- Hitro ocenjevanje: UI lahko avtomatizira ocenjevanje nalog in testov, kar pripomore k hitrejšemu povratnemu informiranju učencev o njihovem napredku. UI lahko tudi hitro in učinkovito analizira podatke o učenčevem napredku, kar omogoča (učencu in učitelju) boljše razumevanje in spremljanje učenja ter identifikacijo morebitnih težav.
- Zmanjšanje administrativnih bremen: Učitelji in šolsko osebje lahko uporabijo UI za zmanjšanje administrativnih bremen, kar jim omogoča več časa za poučevanje in mentorstvo.
Zraven prednosti prinaša hkrati tudi nekatere pasti in izzive:
- Etična vprašanja: Uporaba UI postavlja vprašanja o etičnosti, zlasti v zvezi s spremljanjem učencev, avtomatizacijo ocenjevanja in odločitvami UI v zvezi s poučevanjem. Preveč odvisnosti od UI lahko povzroči izgubo nadzora nad učnim procesom in zmanjšanje vloge učiteljev. Posebna etična dilema je tudi vprašanje avtorskih pravic.
- Nerazpoložljivost za vse učence: UI lahko postane nedostopna za učence, ki nimajo dostopa do računalnikov, interneta ali plačljivih, zmogljivejših orodij.
- Omejen dostop do resničnih izkušenj: Preveč uporabe UI lahko omeji interakcijo učencev z resničnim svetom in socialnim učenjem. Zato je pomembno spodbujati socialne veščine učečih se.
- Težave z vzdrževanjem in usposabljanjem: Učitelji in šolsko osebje potrebujejo usposabljanje za učinkovito uporabo UI, kar lahko predstavlja logistične izzive.
- Omejena prilagodljivost: UI morda ne more obravnavati vseh učiteljevih potreb ali različnih stopenj učenja učencev, zato je pomembno, da se učitelji tega zavedajo in ob uporabi tudi upoštevajo.
- Zasebnost in varnost podatkov: Zbiranje in shranjevanje velike količine podatkov o učencih lahko predstavlja tveganje za zasebnost in varnost teh podatkov.
Koraki, ki so se jih lotili na Srednji ekonomski šoli in gimnaziji, za izognitev tem pastem:
- Natančno načrtovanje in strategija: Šola je v procesu razvijanja celovite strategije za uvedbo UI v izobraževanje, ki opredeljuje cilje, potrebe in pričakovane koristi.
- Izobraževanje učiteljev: Na šoli zagotavljajo ustrezno izobraževanje in usposabljanje učiteljem, da se seznanijo z uporabo UI in razumejo etična vprašanja ter varnost podatkov. Pri tem so se v okviru projekta SETCOM že udeležili usposabljanj z vsebinami O umetni inteligenci in Poučevanje z umetno inteligenco, v letošnjem šolskem letu pa je na vrsti vsebina Poučevanje za življenje z umetno inteligenco. V okviru projekta Inovativna pedagogika 5.0 načrtujejo tudi redna usposabljanja učiteljev s predstavitvami primerov dobre prakse, ki so jih učitelji že preizkusili v razredih pri različnih strokovnih modulih.
- Etične smernice: Področje etike pri uporabi UI se še razvija in hitro spreminja, zato na šoli sproti definirajo smernice in etične standarde za uporabo UI (in druge sodobne tehnologije) v izobraževanju, ki jih upoštevajo tako učitelji kot dijaki.
- Ocenjevanje učinka: Šola redno ocenjuje učinek uporabe UI na učenje in poučevanje ter nenehno prilagaja svoje prakse na podlagi teh ocen. V okviru tega na SEŠG dajejo poseben poudarek kolegialnim hospitacijam in refleksiji učiteljev.
- Raznolikost učnih okolij: Uporaba UI pri pouku je le del raznolikih oblik in metod poučevanja, ki ustrezajo različnim potrebam in učnim stilom, saj učitelji pri načrtovanju pouka in učnih priložnosti upoštevajo raznolične potrebe in značilnosti dijakov in raznolikost ciljev, ki jih želijo doseči.
- Sodelovanje z drugimi šolami in strokovnjaki: SEŠG sodeluje z zunanjimi strokovnjaki iz področja umetne inteligence in drugimi šolami, kar omogoča pridobivanje najnovejših informacij in deljenje izkušenj. Tako so na primer sodelovali pri izvedbi ure geografije s Fakulteto za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani v okviru projekta PUMICE ter se o podnebnih pasovih v Evropi učili ob uporabi umetne inteligence in strojnega učenja.
- Spremljanje zakonodaje: Na šoli sproti spremljajo zakonodajo, ki se nanaša na uporabo UI v izobraževanju, ter implementacijo UI prilagajajo obstoječim zakonskim predpisom.
- Ozaveščanje skupnosti: Šola sodeluje s starši in učenci ter jih ozavešča o uporabi UI, njegovih koristih in potencialnih tveganjih.
Pomembno vodilo na šoli je, da pristopa k uporabi UI z odgovornostjo, z zavezo etičnim načelom, ter tako zagotavlja pozitivno in varno izobraževalno izkušnjo za vse udeležence. K temu pripomore tudi sodelovanje šole v že omenjenih projektih, kjer skupaj z drugimi vzgojno-izobraževalnimi zavodi in raziskovalnimi inštitucijami razvija nove prakse in izmenjuje izkušnje.
Projekt SETCOM
V okviru projekta se učitelji na SEŠG ne le usposabljajo na področju umetne inteligence in čustvenega učenja, temveč si prizadevajo oblikovati podporna okolja za spodbujanje prečnih kompetenc v vzgoji in izobraževanju. Pri tem se učijo tudi iz tujih izkušenj – lani sta se namreč dva učitelja v okviru projekta udeležila študijskega obiska na Norveškem. S pomočjo novih znanj oblikujejo učne situacije, katerih cilj je doseči razumevanje npr. delovanja humanoidnih robotov, jezikovnih modelov in drugih sistemov umetne inteligence ter hkrati krepiti spretnosti pristno spoštljivega vstopanja v odnose z drugimi. Eden izmed ciljev projekta je tudi vzpostavitev kompetenčnega centra na SEŠG Maribor, katerega otvoritev bo zadnji teden novembra 2023.
Projekt SETCOM financira Norveški finančni mehanizem Sodelujemo skupaj za zeleno, konkurenčno in vključujočo Evropo.
Pri izvajanju projekta sodelujejo z Univerzo v Mariboru (PeF, FF, FNM, Karierni center, Center za podporo poučevanju), Mestno občino Maribor, OŠ Draga Kobala, Andragoškim zavodom – Ljudska univerza Maribor, OŠ Dušana Flisa Hoče (Vrtec), ZPM, in NORD University, Faculty of Education and Arts (UNORD).
Projekt INOVATIVNA PEDAGOGIKA 5.0
Projekt Inovativna pedagogika 5.0 povezuje in nadgrajuje rezultate prejšnjih projektov INOVATIVNE PEDAGOGIKE, ki so že začeli spreminjati tako učna okolja kot paradigmatske poglede na področju poučevanja, podprtega s sodobno tehnologijo v slovenskem prostoru. V projektu bodo nadgrajevali rezultate, izkušnje in smernice na področju digitalnih kompetenc učečih se in učiteljev ter temeljnih vsebin računalništva in informatike pri dijakih. Dosedanje izkušnje na šoli so pokazale, da so bili dijaki oddelka, ki je sodeloval v prejšnjem projektu Inovativna pedagogika (Inovativna učna okolja podprta z IKT) bolj motivirani za doseganje zastavljenih ciljev in tudi učno uspešnejših. Tega uspeha na šoli ne pripisujejo le razvijanju digitalnih kompetenc, pač pa predvsem sodelovanju učiteljev pri načrtovanju pouka ter uporabi raznolikih in sodobnih metod in oblik poučevanja.
Za uspešno transformacijo izobraževanja bodo ob pomoči razvojnih skupin sodelujoči učitelji pripravili inovativne učne scenarije, preko katerih bodo predstavili konkretne primere in pristope poučevanja v luči dviga digitalnih kompetenc učečih se ter njihovih temeljnih znanj s področja računalništva in informatike. Na SEŠG jih bodo preizkusili v inovativnih oddelkih in izbranim oddelčnim učiteljskim zborom. V pomoč jim bodo zunanji izvajalci ter inovativna organiziranost dela, ki vključuje način povezovanja konzorcijskih partnerjev, način gradnje učeče se skupnosti, inovativni model izobraževanja učiteljev ter napredno raziskovalno delo na področju uvajanja sodobnih tehnologij v učni proces (od e-storitev in e-vsebin do umetne inteligence, navidezne in obogatene resničnosti, področja humanoidnih robotov ipd.).
Naložbo projekta Inovativna pedagogika 5.0 sofinancirata Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje in Evropska unija – NextGenerationEU.
V projektu poleg 40 šol (kjer SEŠG sodeluje kot ena izmed osmih mentorskih šol) sodelujejo še Zavod Antona Martina Slomška kot prijavitelj, Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru, ki je zadolžena za evalvacijo, ter druge razvoje institucije: Zavod RS za Šolstvo, Fakulteta za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru, Fakulteta za računalništvo in informatiko, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta Univerze na Primorskem.
Za uspeh projekta so poleg usposabljanja učiteljev in ravnateljice ključni učinkoviti šolski razvojni tim, fleksibilna organizacija, distribuirano vodenje in vzpostavitev celovitega podpornega okolja, vključno z infrastrukturo in strokovnimi ter učečimi se e-skupnostmi, ki predstavljajo povezovanje in sodelovanje učiteljev ne le na šoli, ampak tudi z učitelji ostalih 40 šol, vključenih v projekt. Pri tem velja izpostaviti tudi dejstvo, da vključene šole predstavljajo vertikalo od predšolske vzgoje do srednjih šol, kar pomeni, da uvajanje novosti ne bo naključno obviselo v praznem prostoru, ampak se bodo znanje in kompetence nadgrajevali po izobraževalni vertikali.
Inoviranje lastne prakse poučevanja in učenja je namreč soodvisno od usposobljenosti učitelja ter dostopne tehnologije. Z digitalno transformacijo izobraževanja/pouka je moč pri učiteljih spodbuditi uporabo učnih okolij in strategij poučevanja, ki učencem omogočajo samostojno delo v digitalnem in inovativnem učnem okolju ter posledično s tem pri učencih spodbuditi kritično mišljenje ter razvoj višjih miselnih procesov. To pomeni spremenjen način poučevanja, pri katerem dejavnosti od učencev zahtevajo, da kritično razmišljajo, vrednotijo, povezujejo in uporabljajo usvojene kompetence za reševanje problemov.
Srednja ekonomska šola in gimnazija Maribor, kjer je učenje supermoč.