Pred leti so bili naši gozdovi veliko bolj urejeni. Kmetje so sproti pospravljali podrta drevesa in večje odpadne veje in grabili listje, ki so ga nato uporabljali za steljo pri živini. Posledično je bilo po gozdovih manj nekoristne podrasti - na primer trnja in podobno.
Zanimalo nas je, ali današnje spremenjene razmere v gozdovih kakorkoli vplivajo na rast gob. Za odgovore smo se obrnili na Bojana Dobrotiča, enega izmed vidnejših članov Gobarskega društva Lisička Maribor, ki je determinator oziroma določevalec gob in samostojni svetovalec na tem področju.
Ni enoznačnega odgovora
Kot nam je povedal, na to vprašanje ni enoznačnega odgovora. Po eni strani ugotavlja, da so na primer na Dravskem polju v preteklosti, ko so ljudje še grabili listje, rasle snežke, zdaj pa jih praktično več ni. "V tem primeru se zagotovo pozna grabljenje listja. Tla so bila bolj očiščena, zato so trosi lažje padali na plodno zemljo, ne pa na listje. Po mojih izkušnjah se gobja podrast v takšnih razmerah težje razvije."
Na drugi strani pa velja, da listje zadržuje vlago, kar je za nekatere vrst gob zelo pomembno in ugodno. "Tako da ne morem čisto potrditi, da tam, kjer so listje redno grabljali, nujno raste več gob. Gobe si namreč vedno najdejo pot. Jaz recimo, ko doma gojim gobe, vedno naredim plast iz listja, da se zemlja ne izsuši. V določenih pogojih, na primer v času vročinskih valov, je listje pravzaprav koristno. Je pa vse odvisno od vrste gob."
Trnje zagotovo na gobe ne vpliva ugodno
Dobrotič nadaljuje, da na rast gob verjetno bolj vpliva čiščenje gozdov kot grabljenje listja: "Dejstvo pa je, da je danes manj čiščenja in več podrasti, zlasti trnovih grmov. To pa marsikateri vrsti gob ne ustreza, ker je vse prepredeno s koreninami."
