Po več letih milih zim z malo snežne odeje se letošnja zima kaže v precej bolj klasični podobi: z mrazom, snegom in dolgotrajnejšimi nizkimi temperaturami. Čeprav takšne razmere pogosto dojemamo predvsem kot težavo pri vsakdanjem življenju, pa imajo tudi manj opazne, a pomembne pozitivne učinke. Sneg kot naravna zaščita posevkov, mraz kot zaveznik pri zatiranju škodljivcev ter obilnejše padavine kot naložba v podtalnico, pitno vodo ... znova odpirajo vprašanje: ali lahko ena »prava« zima vsaj delno omili posledice preteklih sušnih let?

O tem smo govoril z Mišo Pušenjak, specialistko za zelenjadarstvo in okrasne rastline s Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor. 

Škodljivcev bo manj 

Posledica mraza bo gotovo ta, da bo manj škodljivcev, posebej tako imenovanih toploljubnih, ki pri tako nizkih temperaturah nimajo razvite strategije prezimovanja. "To je sicer težko z gotovostjo trditi, a lahko pričakujemo, da se bodo prihodnje leto pojavili kasneje in verjetno tudi v manjšem številu. Kar se tiče polžev, ali jih bo več ali manj, je prav tako težko reči. Ker pa jajčeca odlagajo plitvo v tla, lahko mraz vpliva tudi nanje. Verjetno jih bo nekoliko manj ali pa se bodo kasneje razvijali."

Mraz je ljudi prisilil, da zemlje ne obdelujejo prezgodaj 

Naslednji pozitivni učinek je, da sedaj zemlja dejansko počiva. Ker je prekrita s snežno odejo in imamo negativne temperature, jo ljudje pustijo pri miru. "Mraz ljudi prisili, da počivajo in pustijo počivati tudi zemljo. Je ne prekopavajo in ne obdelujejo takoj, ko je malo topleje in ko lahko na vrt stopijo brez bunde. To je pravzaprav zelo dobro. Sicer pa zmrzal izboljšuje strukturo tal, predvsem pri težkih, grudastih tleh, saj jih razdrobi in naredi bolj primerna za obdelavo."

Sneg je »gnojilo revežev«

Pušenjakova nadaljuje, da je bolje, da imamo ob mrazu tla pokrita s snegom. Slednji namreč deluje kot izolacija, kot odeja, in tla zaščiti pred prehudo zmrzaljo. "Poleg tega sneg pomeni več vlage. Če primerjamo 20 milimetrov dežja in 20 milimetrov snega - pri snegu voda počasneje prodira v tla in se več vlage zadrži v zgornjih plasteh, v okolici korenin. Zato so vedno rekli, da je sneg »gnojilo revežev«. Sneg je tudi praviloma boljši kot golomraznica, ki je lahko škodljiva za žito in ostale rastline, ki prezimujejo. Lahko jim 'odtrga' korenine od podlage. Seveda pa lahko predolga in predebela snežna odeja pri žitih povzroči težave, na primer razvoj tako imenovanih snežnih plesni (fusariumi), a letos snežna odeja ni bila tako globoka. Za zdaj je stanje povsem v redu in ni ničesar negativnega."

Pomembno je, da po zamrznjenih tleh hodimo čim manj, saj s hojo rušimo strukturo tal.

Rastline niso ogrožene

Zanimalo nas je še, ali so lahko temperature do - 20 stopinj Celzija usodne za grmovnice in ostale rastline, ki prezimujejo. "Za zdaj ne. Je pa vse odvisno od tega, kdaj se mraz začne. Letos je bila že jesen postopno hladna, brez nenadnih otoplitev, ki bi rastline prebudile. Zato tudi sredozemske rastline, kot so fige, kakiji in podobno, za zdaj niso ogrožene. Tako vsaj sklepam. Edina morebitna nevarnost je zimska suša pri zimzelenih rastlinah, kot so lovorikovci in iglavci. Ko je zemlja dolgo zamrznjena, korenine ne morejo črpati vode. Če so hkrati sončni in vetrovni dnevi, lahko pride do izsuševanja. V takem primeru bi bilo smiselno rastline občasno zaliti z mlačno vodo, da se voda vsaj delno vpije."

Potrebno je še opozoriti, da sol, s katero posipavamo ceste, ne vpliva dobro na rastline. Težave se lahko pojavijo predvsem ob cestiščih oziroma dovoznih poteh, kjer se bo slana voda ob višjih temperaturah stekala k okrasnim rastlinam (na primer cipresam).