Za Draga Rečnika z Reke na Hočkem Pohorju je smučanje več kot šport - je način življenja. V družini kjer je odraščal je bilo smučanje nekaj povsem samoumevnega, zato pravi, da se časa brez smuči skoraj ne spomni.
»Smučali smo odkar vemo zase. Oče nas je že kot otroke nosil na Pohorje, kasneje pa smo vsi trije bratje pomagali pri pripravi prog,« pripoveduje.
Prav ta družinska tradicija ga je sčasoma pripeljala do sodelovanja pri številnih smučarskih projektih. Rečnik je desetletja pomagal pri pripravi prog za Zlato lisico, eno najpomembnejših smučarskih tekem, ki so se odvijala na Pohorju.
S smučanjem je povezana tudi zgodovina njegove družine. Njegova starša sta bila med ustanovnimi člani Športnega društva Reka Pohorje, ki je že v petdesetih letih prejšnjega stoletja združevalo ljubitelje smučanja in zimskih športov.
Pohorci na olimpijskih progah v Sarajevu
Znanje in izkušnje, ki so jih Pohorci pridobili pri pripravi smučarskih prog, niso ostali neopaženi. Ko so se pripravljale 14. zimske olimpijske igre v Sarajevu leta 1984, so bili Rečnik in njegova ekipa povabljeni, da pomagajo pri pripravi prog za alpske discipline.
»Takrat sploh nismo razmišljali, da delamo nekaj zgodovinskega. Bili smo veseli, da lahko pomagamo,« se spominja.
Na olimpijske igre so odšli kar trije bratje Rečnik, doma pa so medtem nadaljevali tradicijo smučarskih dogodkov na Pohorju.
Rečki smuk: Tradicija v spomin na brata
Med najbolj znanimi dogodki, ki jih še danes orgnizira Rečnik je Rečki smuk, ki je postal skozi leta že prava tradicija. Tekmovanje nosi tudi ime Zvonkov memorial, saj je posvečeno Rečnikovemu bratu.
»Ko se je brat ponesrečil, smo tekmo poimenovali po njem. To je postal tradicionalni dogodek,« pravi.
Tekmovanje običajno pripravijo na domačih progah, vendar so letos zaradi pomanjkanja snega morali improvizirati. Namesto smučarske tekme so pripravili dirko s pohorskim pokom, starinskim lesenim vozilom za sneg, s katerim so se nekoč vozili v šolo ali na delo.
»Imeli smo kategorije od otrok do starejših. Vsi so bili navdušeni, bilo je zelo veselo.«
Spomini na zime, ki jih danes skoraj ni več
Ko govori o otroštvu, Rečnik pogosto poudari, kako drugačne so bile zime nekoč. Snežne odeje so bile debelejše, smučanje pa del zimskega vsakdana.
»Takrat smo se sankali po cesti skozi celo vas. Starejši so po končanih zimskih radostih šli v vinograd na šnops ali vino, mi otroci pa smo dobili krofe in jabolka,« se z nasmehom spominja.
Po njegovih besedah so bile takšne zime nekoč povsem običajne. Danes pa je snega vse manj, kar vpliva tudi na smučarsko tradicijo.
Kritika razmer v smučanju pri nas
Rečnik pa opozarja tudi, da so se razmere za razvoj smučanja v Sloveniji močno spremenile. Po njegovem mnenju je danes veliko težje vzgajati nove generacije smučarjev.
»Nimamo podmladka, smučanje je postalo zelo drago, trenira pa se bistveno manj kot nekoč,« pravi.
Spominja se časov, ko so na Pohorju žičnice zagnali že zelo zgodaj, da so lahko mladi smučarji trenirali pred šolo.
»Imeli smo tudi do 180 otrok v smučarski šoli. Iz tega so potem nastajali vrhunski smučarji.«
Pomen ohranjanja smučarske tradicije
Kljub vsem spremembam Rečnik verjame, da je pomembno ohranjati smučarsko dediščino in spomin na stare čase.
Zato z veseljem podpira dogodke, ki prikazujejo, kako so smučali nekoč. Eden takih bo 15. marca, ko bodo na Pohorju pripravili prikaz smučanja po starem. Smučarji se bodo zbrali pred spodnjo postajo vzpenjače, nato pa se bodo v povorki odpravili proti Snežnemu stadionu.
Tam bodo predstavili staro opremo, od lesenih smuči in starinskih vezi do retro oblačil.
»Veliko jih bo smučalo samo z eno palico, kot je bilo nekoč. Pomembno je, da ljudje vidijo, kako smo smučali včasih.«
Rečnik pri dogodku pomaga kot dolgoletni poznavalec pohorskega smučanja.
»Važno je, da se nekaj začne. Če bomo ohranili tradicijo, bo smučanje na Pohorju živelo tudi naprej.«
