V Mariboru je včeraj potekala slovesna promocija Univerze Alma Mater Europea, kateri je konec letošnjega marca Svet Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu potrdil akreditacijo. »Ustanovitev Univerze Alma Mater Europaea je rezultat organiziranega 15-letnega dela mednarodno priznanih znanstvenikov in pedagogov, ki so prenesli večdesetletne izkušnje iz domačih in tujih univerz v novo institucijo s skupno vizijo ustanovitve univerze,« je v nagovoru izpostavil rektor prof. dr. Ludvik Toplak in dodal, da je Alma Mater zazrta v prihodnost.
[[image_3_article_71144]]
Univerza Alma Mater Europaea se je rektorju prof. dr. Ludviku Toplaku poklonila z njegovoim portretom, ki je nastal izpod peresa neorenesančnega umetnika Nika Anikisa, ki je umetnino tudi predal.
Častna doktorata
Ob slavnostni promociji je Univerza Alma Mater Europaea podelila tudi dva častna doktorata izjemnima posameznikoma, ki sta s svojimi dosežki pomembno prispevala k razvoju znanosti in humanizma. Peti in šesti častni doktorat je univerza letos podelila akademiku prof. dr. Vinku Dolencu in akademiku Garryju Jacobsu.
Prof. dr. Vinko Dolenc je član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Evropske akademije znanosti in umetnosti ter od leta 1991 ambasador Republike Slovenije v znanosti ter prejemnik številnih mednarodnih priznanj. Univerza Alma Mater Europaea mu je podelila častni doktorat za izjemne dosežke na področju nevroznanosti in nevrokirurgije.
[[image_1_article_71144]]
Akademiku Garryju Jacobsu, predsedniku Svetovne akademije umetnosti in znanosti pa je Univerza Alma Mater Europaea podelila častni doktorat za izjemne dosežke na področju dela za mir, enakopravnost, humanizem in razvoj. »Zelo sem počaščen, da sem prejemnik častnega doktorata Univerze Alma Mater. Zame je to dokaz, da gre za institucijo, ki prepoznava najpomembnejše izzive, s katerimi se sooča človeštvo. Tega ne obravnavam le kot osebno pohvalo, temveč tudi kot podporo univerze delu, ki ga je potrebno opraviti. Gre za priložnost, da se na enem mestu srečajo veliki umi, s katerimi lahko ustvarimo nekaj izjemnega,« je za nas dejal Jacobs.
Nekateri izzivi so izzivi celotne civilizacije
Dan pred svečano promocije pa je potekalo tudi prvo srečanje vodstev Svetovne akademije umetnosti in znanosti ter Evropske akademije znanosti in umetnosti, na katerem so pripravili deklaracijo nove globalne mirovne pobude. »To je edinstveni dogodek za slovensko, evropsko in globalno akademsko skupnost. Gre za vprašanje, kako bomo v prihodnosti koristili umetno inteligenco za mir. Pri tem pa je pomembna tudi izobrazba, ki je prvi pogoj za doseganje teh ciljev,« je dejal rektor prof. dr. Toplak.
Pobuda si prizadeva mobilizirati raziskovalce, umetnike, medije, mnenjske voditelje, verske voditelje, izobraževalne in civilnodružbene institucije, da bi prepoznali praktične ukrepe za obrat v smeri zmanjšanja intenzivnosti konfliktov preko globalne mirovne ofenzive, osredotočene na postopne, vzajemne korake za reševanje sporov. Poseben poudarek je na kulturni, znanstveni, gospodarski, izobraževalni in okoljski diplomaciji ter političnih, ekonomskih in medijskih sistemih, ki imajo resnično moč in odgovornost v sorazmerju s svojo močjo.
[[image_2_article_71144]]
Kot je opozoril predsednik Evropske akademije znanosti in umetnosti Klaus Mainzer, se svet danes sooča s serijo medsebojno povezanih kriz, ki se povečujejo po številu, intenzivnosti in kompleksnosti, kar presega sposobnosti tradicionalne diplomacije, da bi jih obvladala in rešila. Pri tem poudari, da je povezovanje vseh deležnikov izjemno pomembno. »Pri reševanju skupnih izzivov s katerimi se sooča civilizacija je ključnega pomena sodelovanje. Moramo se zavedati, da so nekateri izzivi izzivi celotne civilizacije in ne samo posameznih držav ali institucij. Tako bi morali denimo okoljske spremembe, ki se tičejo vseh, reševati skupaj,« je prepričan Mainzer.
Njihova zaveza
»Da bi končali vojne, bomo izkoristili moč vseh področij izobraževanja, raziskav in tehnološkega napredka za spodbujanje mirnega sobivanja in človeške varnosti,« je zapisano v dokumentu. Zadane cilje pa si želijo doseči preko tihe diplomacije in javnih dogodkov za promocijo miru na lokalni, regionalni in globalni ravni.
Prizadevali si bodo za prepoznavanje, ustvarjanje in projiciranje priložnosti za gradnjo miru, olajševanje dialoga med sprtimi stranmi ter izboljšanje odločanja, analiz in pripovedi z razvojem inovativnih strategij za reševanje konfliktov. Razmislili bodo tudi o načinih širitve njihovih dejavnosti na večregijsko raven ter pridobivanju človeških, finančnih in drugih virov za njihovo misijo.
Obenem so pozvali akademsko skupnost, intelektualce in globalne voditelje, naj podprejo vizijo, tako individualno kot institucionalno, z izvajanjem inovativnih izobraževalnih in raziskovalnih dejavnosti za mir, »da združimo moči za izgradnjo svetle, varne in mirne prihodnosti za vse«. Obe akademiji sta se še zavezali, da bosta nadaljevali s pobudami in predlogi za mirovno ofenzivo ter jih vključili v svoje prihodnje dejavnosti.
