Civilna iniciativa ZA Pohorje brez vetrnih elektrarn in ZA Združena Akcija sta danes v Slovenski Bistrici pripravili tiskovno konferenco, na kateri so govorniki predstavili njihove aktivnosti in argumente za ohranitev Pohorja in proti vetrnim elektrarnam. Spomnimo, da projekt zajema postavitev 56 vetrnih elektrarn na Rogli, Treh kraljih in Arehu. Načrtovan kablovod pa bi naj potekal po drugi strani Pohorja, od vrha Areha do občine Ruše. Gre za, kot so poudarili, turistični biser tega dela Pohorja, z mogočnimi smrekami in bogatimi gozdnimi površinami. Območje, prepredeno s površinskim in pod talnim vodnim sistemom, zagotavlja dragocen vir pitne vode za kmetije in zaselke po Pohorju vse do vasi v dolini. Gre za območje Nature 2000, njegovi ovršni deli pa so predlagani za zavarovanje kot Regijski park Pohorje.

V prostorih hotela Leonardo so se poleg medijev zbrali predsedniki in predstavniki občinskih svetov, krajevnih skupnosti in občani, ki so slišali stališča vseh vpletenih občin in ostalih deležnikov. Ti so opozorili na negativne posledice, ki jih prinaša projekt postavitve vetrnih elektrarn.

Če država ne bo prisluhnila stroki, bodo vložili ustavno presojo zakona

Drago Mohorko iz Civilne iniciative ZA Pohorje brez vetrnih elektrarn je poudaril, da odločno nasprotujejo umeščanju malih in velikih vetrnih elektrarn na Pohorje, ne nasprotujejo pa njihovemu umeščanju na degradirana območja, ki pa jih na Pohorju praktično ni. “Izražamo zadovoljstvo, da je Upravna enota Slovenske Bistrica pred dnevi seznanila vse stranke v postopku, da je izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo zahtevnejšega objekta, mala vetrna elektrarna v naselju Kalše, zaradi neskladnosti predvidene gradnje s prostorskim aktom Občine Slovenska Bistrica zavrnila.” Dejal je, da bi se z gradnjo vetrnih elektrarn in spremljajoče infrastrukture degradiral oziroma uničil življenjski prostor Pohorcev, kar bi imelo negativni vpliv na prihodnje rodove. Degradirana bi bila kulturna krajina, ki jo je potrebno ohranjati za sedanje in prihodnje rodove. Opozoril je na uničenje pohorskih gozdov, ki so pljuča za 300 tisoč okoliških prebivalcev, in vodnih virov. “Občuten bi bil tudi vpliv na divjad, ki bi se zaradi vetrnih elektrarn selila na druge kmetijske in gozdne površine in povzročala škodo kmetom.” Po njegovih besedah je negativno stališče do vetrnih elektrarn zavzela tudi Lovska zveza Podravja, prav tako Planinska zveza in Planinsko društvo Slovenska Bistrica.

Mohorko je dodal, da v kolikor država v trenutno trajajočem integralnem postopku za 35 vetrnih elektrarn na Arehu in Treh kraljih ne bo upoštevala negativnega mnenja strokovnih institucij, to je zavoda za varstvo narave, zavoda za gozdove, direkcije za vode in občin Ruše in Slovenska Bistrica, in bo prišlo do prevlade drugih interesov nad interesom ohranja narave, bodo preko okoljskih organizacij vložili ustavno presojo zakona, ki takšno početje trenutno omogoča.

Uprli se bodo namenu, da Pohorje postane tehnološka in zaradi vetrnih elektrarn tudi požarno ogrožena krajina

Nasprotovanju se pridružuje tudi ruška civilna iniciativa ZA združena akcija, katere predstavnik Tomi Prosnik je povedal, da so študije v preteklosti res ugotavljale, da zlasti na grebenu Pohorja obstaja potencial za postavljanje vetrnic, vendar zaradi preveč gosto poseljenega okolja in vseh naravnih bogastev ni smiselno, a bi jih umeščali v ta prostor. “Nismo proti pridobivanju energije iz obnovljivih virov, nismo proti zasebnim iniciativam in investicijam na območju Pohorja, niti ne želimo stati na poti strateškim ciljem Evropske unije in Republike Slovenije. Ključna težava je v negativnih posledicah, ki jih tak projekt prinaša.” Dodal je, da so premierju Robertu Golobu, ministroma Bojanu Kumru in Alenki Bratušek, investitorjem in predsednici države Nataši Pirc Musar, ki naj že pol leta ne bi uspela odgovoriti na njihovo prošnjo, sporočili, da se bodo odločno uprli namenu, da Pohorje postane tehnološka in zaradi vetrnih elektrarn tudi požarno ogrožena krajina.

Ivan Žagar, župan občine Slovenska Bistrica, je omenil, da so imeli v vseh treh krajevnih skupnostih, na katere se projekt neposredno nanaša, zbore krajanov (v Keblju, Tinju in Šmartnem na Pohorju). Povsod so bile namere o vetrnih elektrarnah zavrnjene. Prav tako je njihov občinski svet večkrat zavrnil projekt, hkrati pa pozval državo, da naj za umeščanje vetrnic uvede postopek sprememb državnega prostorskega načrta, v katerem bodo lahko vsi prizadeti izdajateljem dovoljenj predstavili svoja stališča. Ker do tega ni prišlo, je občinski svet na zadnji seji od države zahteval ustavitev vseh postopkov.

Ruška županja: Naši prostorski akti ne dovoljujejo umestitve vetrnih elektrarn in kablovoda v občini

Odločen ne vetrnim elektrarnam sta izrazila tudi župana občin Zreče in Oplotnica Boris Podvršnik in Matjaž Orter. Tudi Urška Repolusk, županja občine Ruše, ki je najprej spomnila, da naj bi na območju ruške občine potekal kablovod, in sicer od Areha po zahodnem delu pobočja občine, nato po dolini do urbanega dela občine, kjer naj bi se priključil na transformatorsko postajo (RTP) Karbid v Rušah. “Investitor je konec leta 2020 na občino podal vlogo za podpis služnostne pogodbe. Mnoga zemljišča, preko katerih naj bi potekal kabel, so namreč v lasti občine. Zadevo smo konec leta 2021, ko je bilo o projektu še malo znanega, predstavili občinskemu svetu, ki je takrat projekt podprl.” Županja nato služnostne pogodbe ni podpisala. V letu 2023 je investitor podal na upravno enoto vlogo za omejitev njihove lastninske pravice za stvarno služnost v javno korist, upravna enota pa je vlogo zavrgla. Letos junija so občinski svet seznanili s potekom služnosti, svetniki so bili proti podpisu služnostne pogodbe in proti zahtevku na upravni enoti. “Občinski svet je pozval ministrstvi in vlado, da projekt umestitve vetrnih elektrarn ustavijo, prav tako umestitev kablovoda skozi našo občino.” Avgusta letos so bili pozvani, da podajo mnenje k projektni dokumentaciji. Gre za negativno mnenje, saj predvideni posegi niso skladni z občinskimi prostorskimi akti.  “Naši prostorski akti ne dovoljujejo umestitve vetrnih elektrarn in kablovoda v občini,” je zaključila Urška Repolusk.

Podporo lokalnemu prebivalstvu sta danes, kot poroča STA, prišla izreči tudi strokovni sodelavec Zavoda za varstvo narave Andrej Grmovšek in predstavnik okoljske organizacije Alpe Adria Green Tomaž Ogrin, ki je požel velik aplavz navzočih potem, ko je investitorje pozval, da umaknejo projektom, saj na Pohorju vetrnih elektrarn ne bo, ker je argumentov za to več kot dovolj. Po besedah direktorja Lokalne turistične organizacije Rogla-Zreče Domna Vogelsanga pa so zaskrbljeni zaradi predvidene bližine objektov, ki bi sicer stali na območju bistriške občine, njihovim turističnim zmogljivostim.