Parsifal Wolframa von Eschenbacha je srednjeveška epska pesnitev, napisana okoli leta 1200. Izdelana je po predlogi fragmenta romana Perceval ali Conte du Graal francoskega srednjeveškega epika Chrétiena de Troyesa. To je prvo nemško delo, ki zajema mit o kralju Arturju in svetem gralu.

Zgodba na kratko

Zgodba sledi mlademu vitezu Parsifalu, ki je sprva precej neveden in naiven. Med svojimi potovanji po svetu nenamerno zaide v skrivni grad, kjer varujejo sveti gral.

Do gradu ga pripelje čisti splet okoliščin, nevede se izogne grajski straži ter pride do kralja Anfortesa, ki trpi zaradi neozdravljive rane. 

Parsifal sprva ne pokaže sočutja in ne vpraša kralja o njegovih bolečinah, zato ne dobi priložnosti, da bi postal naslednik. Po seriji preizkušenj, bojih in pogumnih dejanjih v nadaljevanju pesnitve pa Parsifal končno spozna, kaj mora storiti. Ko se vrne na grad, kjer se nahaja sveti gral, kralju izkaže sočutje, njegove bolečine se končajo in Parsifal postane varuh svetega grala.

Štajerska uganka

Zgodba kot jo piše Eschenbach je obogatena z lokalnimi elementi, ki so za Štajerce še posebno zanimivi. Zgodba se na neki točki namreč po nekaterih interpretacijah prepleta s Štajerskimi kraji. 

Sredi zgodbe Parsifal sreča svojega strica, ki mu pripoveduje o njegovih družinskih koreninah. Parsifal svoje družine ne pozna. Med pripovedovanjem mu omenja boje v Evropi in Afriki, domišljijske kraje, kot so Davrol in Agremontin, pri čemer opisuje na gori Agremontin tako, da spominjajo na vulkan. Nekatere interpretacije sklepajo, da bi lahko šlo za vulkan Etna.

Stric nato pripoveduje o junakih, ki so se borili v Parsifalovo korist. To mesto bi lahko bilo slovenski Rogatec. Tudi Logatec se interpretativno pojavlja kot del poti, kjer Parsifal nadaljuje svoje boje in preizkušnje, hodi namreč po poti skozi Furlanijo proti Celju. 

Eschenbachv zgodbo precej natančno vpleta Štajersko. Imena si sicer večinoma izmisli, vendar lokacije in kraji kot so dravsko polje, Savinjska, Hajdina pri Ptuju kažejo na to, da je avtor temeljto poznal regijo.

Grb in drugi simboli

Dedič Parsifalove družine je namreč v zgodbi povezan z grbom, sidrom in drugimi simboli, ki sovpadajo z lokacijami na dravskem in ptujsko-dravinjskem polju. Grb z motivom sidra sovpada z zgodovinsko točnim grbom gradu Borl, v zgodbi pa je predstavljen kot simbol Parsifalove družine. V zgodbi se pojavi tudi vrelec odrešenja, ki bi lahko predstavljal povezavo s samostanom Studenice.

V povezavi z lokalizacijo Parsifala se pojavlja tudi Boč, ki ga nekateri zgodovinarji interpretirajo kot možno lokacijo gralovega gradu. Ideja temelji na delu slovenskih raziskovalcev in lokalnih entuziastov, predvsem pisatelja in publicista Davorina Žunkoviča, ki je v sredini 20. stoletja analiziral geografske in zgodovinske reference v Eschenbachovi pripovedi. Domneva je, da bi Boč zaradi svoje zanimive lege in bližine Drave lahko predstavljal skriti grad, kjer se skriva sveti gral.

[[image_1_article_84326]]

Podporniki te teorije poudarjajo tesno povezavo avtorja Eschenbacha s Štajerskim prostorom, saj v pesnitvi ali vsaj interpretacijah nastopajo tudi Celje, Hajdina, Dravsko polje in slovenski Logatec. Gre torej za poznejše špekulacije, ki skušajo literarno zgodbo povezati z realnim geografskim okoljem. Interpretacije so zanimive predvsem z vidika regionalne identitete in lokalnega ponosa, saj dajejo zgodbi občutek domačnosti in vizualno geografsko orientacijo v Štajerskem prostoru.