Kot znajo povedati domačini Slovenskih Konjic, je penasta Dravinja nekaj, kar je za tiste kraje že nekaj samoumevnega. 11. maja se je prebivalka Konjic, ki je za potrebe prispevka ne bomo imenovali, navsezgodaj sprehodila mimo reke in uzrla znan prizor iz njene mladosti – bela pena na reki Dravinji. Baje se slednje sistematično dogaja že več kot 20 let, ukrepa pa nihče. Najbolj sprenevedajo se prav tisti, ki so za opravljanje svojega dela plačani z davkoplačevalskim denarjem.
Odgovorni sinonim za sprenevedanje
Tako okoliškim prebivalcem, kot gasilcem in ribiškim društvom se vse skupaj zdi že povsem zaman. Predolgo so opozarjali in naleteli na gluha ušesa. V uredništvu Maribor24 ni nič drugače. Inšpektoratu za okolje in prostor v Celju smo poslali dopis s vprašanji, kako to, da še nikogar niso ujeli in kaznovali in to celih 20 let, dobili pa bore malo pojasnil.
To je bil njihov odgovor: “Inšpekcija za okolje in naravo je pristojna za nadzor izvajanja in spoštovanja okoljskih predpisov in določil v okoljevarstvenem dovoljenju za vse naprave, ki odvajajo industrijske odpadne vode v okolje,” da pa “Zakon o varstvu okolja in Zakon o vodah, za izvedbo interventnih ukrepov v primeru okoljske nesreče na površinskih vodah (ne glede na to, ali je povzročitelj okoljske nesreče znan ali ni znan in ali je okoljska nesreča posledica naravnega pojava), ne predvidevata sodelovanja inšpektorjev IRSOP.”
FOTO: Marjeta Ilovšek, Facebook
Podjetja onesnažujejo nekaznovano, sanacije pa plačujemo davkoplačevalci
Inšpektorji torej ne sodelujejo pri interventnih primerih, na kakršnega je gospa vnovič naletela 11. maja 2019. “Slučaj” se je sicer pripetil tudi 7. maja, pa 7. aprila pa … “Slučajem” kar ni konca. Navsezadnje imajo več kot 20-letno tradicijo. Na terenu je ob “slučajih” predvideno sodelovanje službe po predpisih o vodah (gospodarska javna služba) ter službe za zaščito, reševanje in pomoč, določene po predpisih o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, stroške teh ukrepov pa krije država.
Po domače povedano, podjetja (ali podjetje) nekaznovano onesnažuje(jo) vode Dravske kotline, za sanacije pa plačujemo davkoplačevalci.
“Inšpekcija za okolje in naravo je pristojna za nadzor izvajanja in spoštovanja okoljskih predpisov in določil v okoljevarstvenem dovoljenju za vse naprave, ki odvajajo industrijske odpadne vode v okolje,” so funkcijo inšpektoratov pojasnili na Ministrstvu za okolje in prostor.
Na sumu dva “osumljenca”, a dokazov ni
Če se zgodi nek zločin in ima policija zgolj na sumu že 20 let le dva osumljenca, potem to najverjetneje priča o njihovi ali gromozanski nesposobnosti ali pa sprenevedanju. A za koga? Tudi na Ministrstvu za okolje in prostor imajo na sumu dve podjetji na področju industrijskega kompleksa bivšega Konusa, ki po njihovem verjetno vršita ta dejanja. Izpostavljajo družbi Konitex ter Konus Konex, pri katerima je Inšpekcija za okolje in naravo oktobra lani v okviru letnega nadzora opravila inšpekcijski pregled in ugotovila sicer manjše nepravilnosti. Četudi so bili za te manjše spodrsljaje izdani tudi ukrepi, pa se slednji niso nanašali na industrijsko odpadno vodo. Resnično zanimivo, kljub temu, da se sumita prav ti dve podjetji, Inšpektoratu torej ne pade na pamet, da bi prostore proizvodnje pregledali nenapovedano.
“Tudi v primeru, ko je inšpekcija prejela informacijo JKP Slovenske Konjice o onesnaženju, ki naj bi se zgodilo 7. 4. 2019, je pristojni inšpektor takoj preveril, ali je morebiti pri družbah Konus – Konex in Konitex, v omenjenem času prišlo do izrednih dogodkov, vendar pri nobeni od družb na ta dan ni ugotovil zabeleženih izrednih dogodkov v zvezi z emisijami v vode.”
Nad povzročitelja celo z videonadzorom
Na temo preprečevanja onesnaževanja reke je Občina Slovenske Konjice, 23. 11. 2018, sklicala sestanek, ki so se ga udeležili tudi predstavniki IRSOP. Med drugim je občina udeležence seznanila z namero, da bo preko izvajalca javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode, JKP Slovenske Konjice, izvršila snemanje kanalizacije ločenega kanalizacijskega sistema znotraj kompleksa bivšega Konusa oz. meteorne kanalizacije, “da bi ugotovila dejanskega povzročitelja onesnaženja, ali katera od družb res spušča svojo industrijsko odpadno vodo preko meteorne kanalizacije mimo sistema kanalizacije odpadnih voda, ki se vodijo v centralno čistilno napravo, ali pa gre morda zgolj za neodgovorna ravnanja posameznikov pri manipulaciji z onesnaževali.
“Odkritje povzročitelja teh občasnih onesnaženj bi bila tudi podlaga za ustrezno ukrepanje inšpekcije proti znanemu kršitelju,” so zapisali, čeprav je vendar jasno, da ne gre za občasna, ampak stalna, sistematična onesnaževanja.
FOTO: PGD Slovenske Konjice
Župan Slovenskih Konjic: “Ugotavljamo, da so inšpekcijske službe milo rečeno neučinkovite”
Po besedah Darka Ratajca, župana občine Slovenske Konjice, so leta 2016 zgradili nov kanalizacijski sistem v območju industrijske cone Konus. S tem so podjetjem zagotovili možnost usmerjanja odpadnih voda v čistilno napravo. “Žal ugotavljamo, da se nadaljuje nedostojna praksa izpuščanja industrijskih voda v reko Dravinjo iz te cone. Ne moremo reči drugače, kakor da je to nesramno, do okolja škodljivo in neodgovorno početje posameznikov oziroma podjetij. Smatramo, da sta možna povzročitelja dva,” je za Maribor24 povedal župan Darko Ratajc.
Hkrati potrjuje tudi našo ugotovitev, da so “odgovorne inšpekcijske službe glede tega primera, milo rečeno, neučinkovite. Ne samo danes, tudi v preteklosti je bilo tako.”
Na občini bodo odslej sprožili postopek za ugotavljanje kaznivega dejanja zoper okolje
Občina Slovenske Konjice bo, za preprečitev takšnih praks, kakor obljublja župan, ob vsakem ponovnem pojavu onesnaženja reke Dravinje sprožila postopek za ugotavljanje kaznivega dejanja zoper okolje, prostor in naravne dobrine na osnovi 332. člena Kazenskega zakonika RS. “Verjamemo, da bomo lahko samo na ta način, seveda ob predpostavki, da bodo pristojne inštitucije opravile svoje delo tako, kot se od njih pričakuje, ta vandalizem in posiljevanje okolja preprečili. Vse akterje (podjetja, policijo, inšpekcijske službe, Ministrstvo za okolje) bomo o tem seznanili že ta teden,” dodaja.
- člen KZ RS v prvi točki določa:
Kdor s kršitvijo predpisov z izpusti, emisijami ali vnosi količin snovi ali ionizirajočega sevanja v zrak, zemljo ali vodo spravi v nevarnost življenje ene ali več oseb ali povzroči nevarnost nastanka hude telesne poškodbe ali dejanske škode kakovosti zraka, zemlje ali vode živalim ali rastlinam, se kaznuje z zaporom do osmih let.
