V prostorih knjižnice v Šentilju so v četrtek pripravili predstavitev zbornika Skupaj v vojni za Slovenijo Šentilj '91. Gre za prvi dokument, ki na celovit način opisuje obrambo mednarodnega mejnega prehoda v Šentilju v času osamosvojitvene vojne. Predstavitev v Šentilju, ki se je je udeležilo okoli 40 ljudi, sicer ni bila prva, saj so zbornik lani junija, tik po izidu, v okviru dneva državnosti predstavili že v Pesnici. O nastanku in vsebini zbornika so govorili člani uredniškega odbora: mag. Vladimir Maher, Mirko Ploj, Drago Korade in Srečko Cehnar. 

[[image_4_article_74878]]

Z zbornikom, ki je nastal po 33 letih osamosvojitvene vojne za Slovenijo, so uresničili poslanstvo Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo občin Kungota, Pesnica in Šentilj o ohranjanju spomina na dogodke iz časa osamosvajanja. Pogovarjali smo se z mag. Vladimirjem Maherjem, ki ni le urednik zbornika, temveč tudi pisec številnih besedil. Nenazadnje je bil v zgodnjih 90. letih, do 15. januarja 1991, poveljnik občinskega štaba Teritorialne obrambe v Pesnici, kasneje pa je opravljal naloge s področja obveščevalnih zadev v pokrajinskem štabu Slovenske vojske v Mariboru.

[[image_6_article_74878]]

[[image_7_article_74878]]

Slovenska zastava z mejnega prehoda ni bila nikoli odstranjena 

Maher omeni, da so v tistem času ljudje sicer vedeli, da je mednarodni mejni prehod v Šentilju največji v tedanji Jugoslaviji, to so zaradi dolgih kolon avtomobilov nenazadnje tudi sami občutili, niso pa vedeli, da je jugoslovanska vojska nameravala zavzeti mejne prehode, da bi preprečila osamosvojitev Slovenije. "Naša naloga, pripadnikov Teritorialne obrambe in milice, je bila to preprečiti. In bili smo uspešni. Mejni prehod Šentilj smo obranili in slovenska zastava, ki je bila tam obešena 26. junija 1991, kljub zahtevam jugoslovanske vojske ni bila nikoli odstranjena. Pomembno se mi zdi še to, da je mejnih prehod deloval, čeprav je bil s strani stražnice v Šentilju in hriba nad Mariborom močno nadzorovan. Res pa je, da ga je takrat prečkalo zelo malo potnikov."

[[image_1_article_74878]]

Ključna je bila zaustavitev tankovske enote 

Pri tem so zanimive tudi številke branilcev. Kot pravi naš sogovornik, je bilo v neposredni bližini prehoda približno 70 naših miličnikov in 266 teritorialcev, poleg tega pa še 11 lovcev Lovske družine Šentilj. Na celotnem območju, od pesniškega mosta do Šentilja, pa je bilo seveda bistveno več pripadnikov TO.

Maher kot ključni dejavnik, ki je pripomogel k ubranitvi mejnega prehoda, vidi dejstvo, da so uspeli zaustaviti tankovsko enoto, ki je iz Maribora krenila proti Šentilju z nalogo, da zavzame mejni prehod in omogoči 50 zveznim policistom, ki so bili s helikopterji jugoslovanske vojske prepeljani v stražnico v Ceršak, izvajanje zveznih predpisov na mejnem prehodu.

"Če bi deset tankov prispelo v Šentilj, enote TO in milice prehoda ne bi mogle obraniti, saj nismo imeli dovolj protitankovskega orožja. Ključnega pomena so bile barikade pri pesniškem mostu, Ranci in Štrihovcu, ki so tankovsko enoto prisilile v zaustavitev. Na začetku je bilo v tankovski enoti 47 pripadnikov jugoslovanske vojske, ob koncu pa jih je v Štrihovcu ostalo le 18. Jugoslovanska vojska je pričakovala, da bo prehod zavzet v dveh urah, vendar smo jih uspeli zadržati dva dni."

[[image_2_article_74878]]

Sogovorniku zastavimo vprašanje, ali bi bil potek slovenske osamosvojitvene vojne drugačen, če bi mejni prehod Šentilj padel? "Zagotovo bi bile razmere na našem območju drugačne. Težko pa rečem, kako bi to vplivalo na celotno Slovenijo. Na našem območju bi jugoslovanska vojska dosegla uspeh, kar bi otežilo našo nalogo."

Stopili so skupaj in bili enotni 

Izbira imena zbornika, Skupaj v vojni za Slovenijo Šentilj '91, ni naključna, saj so avtorji želeli poudariti dejstvo, da smo bili v tem boju enotni - Teritorialna obramba, milica in prebivalci. "Brez podpore ljudi bi bilo naše moralno stanje drugačno. Ta podpora, tudi civilne zaščite in lokalnih organov,  nam je dala zanos, da smo lahko opravili svojo nalogo. Tako se nam zdi še posebej pomembno, da smo uspeli v zborniku zbrati vsa imena udeležencev spopadov. V posameznih seznamih so navedena tudi priznanja, ki so jih udeleženci dobili za njihovo sodelovanje v osamosvojitveni vojni. Ob koncu seznama nismo mogli mimo navedbe umrlih in ranjenih v tej vojni," pove Maher.

[[image_3_article_74878]]

Zbornik je na voljo v knjižnicah 

Sogovornik še pove, da so zbornike podarili vsem knjižnicam v tukajšnjih šolah, po katerih jih tudi predstavljajo. Ker so ga izdali s pomočjo donatorskih sredstev, ga ni mogoče kupiti, je pa na voljo v vseh knjižnicah na tem območju, v elektronski obliki pa tudi pri predsedniku Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo občin Kungota, Pesnica in Šentilj Srečko Cehnarju. 

Vsebinsko je razdeljen na tri področja

Vsebinsko je zbornik razdeljen na tri tematska področja in nekaj dodatkov. Prvo tematsko področje zajema opredelitev teritorija, s katerega so opisani dogodki. To je bilo območje tedanje občine Pesnica, ki je zajemalo območja sedanjih treh občin Kungota, Pesnica in Šentilj. V nadaljevanju so opisane obrambne, varnostne in civilne strukture, ki so delovale na tem območju. Drugo tematsko področje zajema oborožen spopad med enotami JLA na eni strani ter enotami TO in Milice na drugi strani. V tem delu je zajeto tudi delovanje carine na mejnem prehodu ter delovanje civilnih struktur. Tretji del zbornika je namenjen spominom udeležencev spopadov in kako le-ti vidijo dogodke, v katerih so sodelovali. V nadaljevanju je predstavljena večina avtorjev prispevkov.