Odprli ste kolesarko-pohodniški most čez Muro skupaj s sosednjo avstrijsko občino Strass. Od kod ideja za povezovanje med obema državama?

To je narekovala potreba po večji povezanosti med krajema oziroma sosednjima občinama na obeh straneh meje, ki sicer že več let dobro sodelujeta v več regionalnih projektih. Želeli smo dodati objekt ob prelivu Mure, ki je atraktivna turistična točka na meji med Slovenijo in Avstrijo.

Kaj pomeni graditi v dveh državah glede pridobivanja ustreznih dovoljenj 

Izvedbo projekta je vodila naša občinska uprava Že pridobitev gradbenega dovoljenja je bila zelo zahtevna. Ker gre za mejno reko, smo morali za polovico mostu pridobiti gradbeno dovoljenje na slovenski strani, avstrijski partnerji pa gradbeno dovoljenje za njihovo polovico pri njihovih organih. Območje se nahaja v Naturi 2000, zato je bila pridobitev gradbenega dovoljenja še zahtevnejša, saj smo morali želje prilagoditi zahtevam različnih mnenjedajalcev, predvsem kar se tiče varstva narave.

Izvedba je bila mogoča predvsem zaradi zelo dobrega sodelovanja z vodstvom in upravo partnerske avstrijske občine Strass, s katero smo most tudi zgradili.

Zakaj je bila izbrana ta lokacija, glede na to, da na naši strani (še) ni kolesarskih poti?

Kolesarske poti se pripravljajo v smeri proti Selnici ob Muri, Sladkemu Vrhu in Tratam, za kar upamo, da bomo pridobili sofinancerska sredstva, saj smo projekt prijavili na razpis pristojnega ministrstva. S tem bi tudi dobili krožno pot med brodom v Sladkem Vrhu ter po cesti čez Sopl, kjer se označena kolesarska pot priključi na mrežo kolesarskih poti Slovenskih goric. V nadaljevanju želimo še narediti povezavo do Šentilja.

Sam most pa zaradi atraktivne lokacije nad prelivom Mure ni samo premostitveni objekt za kolesarje in pohodnike, ampak tudi mali turistični cilj z doživetjem razgleda in zvoka bučnih valov nad Murinim prelivom.

Kako ste financirali gradnjo mostu, zakaj ste izbrali les? 

Od skupnih 1,8 milijona evrov smo pridobili kar 1,2 milijona v okviru programa Interreg Avstrija - Slovenija. Ostalo sta finacirala naša, šentiljska občina, in občina Strass. Ob tem je bila v veliko pomoč tudi mariborska pisarna za podporo projektom Interreg na Ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj, tako da smo lahko tako zahteven projekt vodili tudi po finančni plati.

Leseni most je z vidika izvedbe sredi naravnega okolja in potrebne premostitve skoraj 100 metrov širine ter skladnosti z okoljem najbolj primeren material, ima pa tudi večjo estetsko vrednost.

[[image_1_article_81659]]

Občina Šentilj ima sicer dodatni priliv v proračun iz naslova koncesijskih dajatev igralnice, vendar je manj znano, da kar precej sredstev pridobite tudi na razpisih, kot ste dejali, tudi za most. 

Sredstva v višini 1,2 milijona evrov, pridobljena skupaj s partnersko občino Strass, so do sedaj med najvišjimi. Sicer smo v tem mandatu pridobili že več sofinanciranih projektov, kot so nakup opreme za kulturne domove, ureditev športnega parka v Šentilju, ureditev atletske steze v Sladkem Vrhu, tehnična posodobitev občinskega prostorskega načrta, za izdelavo celostne prometne strategije, ureditev prireditvenega prostora, pomožni športni objekt za tenis v Sladkem Vrhu, tik pred zaključkom odobritve so projekti izgradnje tretjega tenis igrišča in še nekateri drugi. Prav tako smo uspeli, da so uvrstili v razvoj regij, tako imenovani DRR, ki je sofinanciran s kohezijskimi sredstvi, kolesarsko povezavo D1 Šentilj – Pesnica (prva faza), ureditev zelenih površin v urbanem središču, rekonstrukcijo in dograditev čistilnih naprav v aglomeraciji Šentilj.

V prejšnjem mandatu je bilo skupaj pridobljenih nekaj milijonov sofinancerskih sredstev, ki so se izvajali ali pa začeli v prejšnjem mandatu ter končali v tem mandatu. Gre za ureditev keltske poti skupaj z regionalnim turističnim centrom, izgradnjo tranzitnega cevovoda, izgradnjo kanalizacije v aglomeraciji Šentilj, ureditev pasjega parka, ureditev motoričnih igral v Ceršaku, ureditev igrišča na Velki in še mnogi drugi projekti. 

Občina Šentilj je bila do sedaj prepoznana kot tranzitna in mejna občina, v zadnjem času pa se prebuja tudi turistično. Na kakšen turizem oziroma goste stavite?

Povzela bi kar osrednji cilj strategije turizma, ki je bila pred kratkim pripravljena v okviru Razvojne agencije Slovenske gorice ob sodelovanju občin, in sicer, da Slovenske gorice postanemo butična podeželska destinacija odličnosti, k čemur sledimo in se trudimo tudi v naši občini.

Strategija opredeljuje, da v času, ko turist postaja vse bolj pozoren na vrednote, izvor, odnos in doživetje, ponujajo Slovenske gorice točno to, po čemer svet hrepeni: avtentičnost, naravo, povezanost in umirjeno lepoto. Medtem ko številne destinacije tekmujejo v hrupnosti in spektaklih, Slovenske gorice vabijo v tišini - in s tem lahko zmagujejo.

Šentilj pa je vedno bolj prepozan tudi kot koncertna destinacija ...

Že vrsto let organiziramo KUL fest v Ceršaku, ki je eden od osrednjih »rokerskih« festivalov v tej regiji. Z izgradnjo nove dvorane smo dobili tudi dober koncertni prostor, ki ga zaradi zelo dobre akustike hvalijo tudi sami izvajalci. Do sedaj smo že imeli velika slovenska imena, kot so Magnifico, Vlado Kreslin, Avseniki, Modrijani, spomladi prihaja Ansambel Saša Avsenika, v pogovorih pa smo tudi z eno večjih slovenskih rock skupin. Ime zanjo naj zaenkrat ostane skrivnost. Stara dvorana pa je poleg drugih prireditev gosti bolj akustične in intimne koncerte, tako smo lani gostili Alenko Godec, letos pa sta k nam prišli Elda Viler in Ana Dežman.

Slovenske gorice so enotni prostor. Se na področju turizma oziroma na ostalih področjih povezujete tudi z ostalimi občinami ? 

Kot sem že povedala pri strategiji turizma, je moč povezovanja in enotne destinacije Slovenske gorice. Želimo se še bolj povezati s sosednjimi občinami na obeh straneh meje, novi most na Muri je najboljši dokaz za to. Želimo se povezati na področju ponudbe kolesarjem in tudi izletnikom, ki na primer pridejo na brod na Muri, Zgornjo Velko, si ogledajo postavitev panonskega morja na meji, se nato oglasijo v Muzeju Alfi Nipič ali obratno in ob tem obiščejo lokalne ponudnike dobre kulinarike in vina.

V zadnjih letih se je veliko vlagalo v športno infrastrukturo. Kaj ste v zadnjem času poleg nove športne dvorane v Šentilju uredili v občini?

Igrišče z umetno travo v Sladkem Vrhu, dve tenis igrišči v Sladkem Vrhu, atletska steza v Sladkem Vrhu, športni park v Šentilju, igrišče v Selnici ob Muri, Bobekova trim steza, pump track, v načrtu je teniško igrišče s pomožnim objektom ter ureditev nogometnih površin.

Na ploščadi pri športni dvorani je ostal moteč transformator. Ostal je tudi nedokončan podhod do osnovne šole?

Cena premestitve transformatorja je bila enostavno prevelik zalogaj, zato smo ga zaenkrat pustili in nekako vklopili v prostor. Prostor pri zadnjem delu celo pride prav pri večjih prireditvah.

Podzemni prehod do osnovne šole bo še moral nekoliko počakati. Kar nekaj sredstev nam je vzela sanacija po plazovih, prednost je dobila tudi obnova kuhinje v Osnovni šoli Šentilj. Je pa prehod zagotovo projekt, ki bo prišel na vrsto v naslednjem mandatu.

Namenu ste predali tudi novi dom krajanov na Zg. Velki. Gradnja se je sicer nekoliko zavlekla, vendar kraj dobiva prostor, ki ga bo verjetno dobro izkoristil?

Gradnja se je res nekoliko zavlekla, vendar je Zgornja Velka sedaj dobila moderen objekt za družbene dejavnosti društev in krajanov. Objekt se je dobro vključil v koncept trga oziroma kraja, likovniki domačega KUD-a Gabrijel Kilbič so prispevali umetniške slike, ki bogatijo interier. Glede na razgibano društveno dejavnost kraja verjamem, da bodo prostori zelo odobro izkoriščeni.

Veliko uporabnikov obeh mejnih prehodov, starega v Šentilju in na Tratah, pripomnijo, da je okolica v zelo slabem stanju? Kaj bi lahko občina storila glede tega?

Razen dveh objektov na starem mejnem prehodu v Šentilju, kjer je postavitev oz. muzej panonskega morja, so vsi ostali objekti v lasti države ali zasebnikov. Zavedamo se težav, zelo bi se želeli ureditve, vendar to presega pristojnosti občine. Glede na vse večji interes po obisku postavitve panoskega morja, ki je v našem objektu na meji, še posebej ob sodelovanju z Muzejem Alfi Nipič, verjememo, da bomo lahko več prispevali k oživitvi mejnega prehoda vsaj Šentilju.

Glede na to, da upravljalec državne ceste ne uspe redno skrbeti za komunalno urejenost javnih površin, bomo v prihodnje morali v določenem obsegu poskrbeti sami, npr. za košnjo trave.

Pred dvema letoma se je izgradil nov tranzitni vodovod v Košakih, ki je zagotovil primerno zmogljivost za občine v Slovenskih goricah. Projekt je vodila prav vaša občinska uprava. Kakšne količine vode so sedaj zagotovljane v primerjavi s starim vodom?

Naša občinska uprava je v sodelovanju z desetimi občinami v Slovenskih goricah tak projekt vodila prvič. S tem se je zagotovila dolgoročna stabilna oskrba s pitno vodo. Sedanji premeri cevi omogočajo večjo dostave vode za približno 35.000 ljudi s tega območja, s čemer smo rešili predvsem poletne mesece oz. daljša sušna obdobja, ko je poraba največja.

[[image_2_article_81659]]

Ob krajevnem prazniku Ilgovo ste ponovno oživili oziroma obiskali tako imenovano »Keltsko pot« pri Šentilju, ki je pot energijskih vrelcev. Pohod je bil organiziran z znanim bionergetikom Štefanom Titanom. Kaj lahko doživimo na tej poti?

Ketska pot je skriti biser našega kraja, ki so sicer odkrili že pred več kot sto leti. Pri vidnih gomilah keltskih grobov, ki so v daljnih časih bivali na tem območju nad Muro in sedanjim mejnim prehodom, so že nekaj časa nazaj zaznali energijske točke, ki ugodno vplivajo na naše počutje.

Tudi mi smo začutili del Bolda, zato smo v lanskem letu medse povabili priznanega bioenergetika Štefana Titana. Skupaj smo prehodili pot. Skupaj smo odkrivali blagodejne učinke te poti, energije, ki nas obdajajo. In pot nas je sama zanesla k drevesu, ki se nahaja v delu naselja prebivalstva iz preteklosti. Drevo je že samo po sebi drugačno od ostalih dreves. Drevo, ki ima na sebi obris ženske, mi smo jo poimenovali Marija. Drevo, ki ima na sebi obris tretjega očesa. Skozi vso leto nas je nekaj oseb obiskovalo to točko. In letos, v soboto, šestega septembra, smo jo prvič predstavili tudi drugim. Osebam, ki verjamejo v obstoj energij, osebam, ki čutijo in občutijo razlike v svojem počutju ob drevesu. Tega dne je gospod Titan izvajal tudi meritve, pred obiskom te poti in drevesa ter po obisku tega drevesa. Rezultati meritev so bili odlični. Pohoda se je udeležila večja skupina ljudi.

V Šentilju vidimo tudi gradbišče na viaduktu. Po dolgih letih bodo tam postavljene protihrupne ograje, viadukt bo obnovljen. 

Po dolgih letih smo dočakali tudi sanacijo viadukta, predvsem pa postavitev protihrupnih ograj, saj smo verjetno edini kraj v Sloveniji, kjer ob avtocesti, ki deli kraj, ni protihrupnih ograj.

Po vseh letih prizadevanj občinskih vodstev in krajanov sta veliko prispevala poslanca državnega zbora, Marijan Pojbič, ki je posredoval pri dogovoru z DARS-om o sanaciji pred nekaj leti, ter sedanji poslanec Darko Krajnc, ki je prispeval k temu, da je do realizacije letos tudi prišlo.

Sicer je v zadnjem času kar veliko zasebnih graditeljtev oziroma je odprtih nekaj gradbišč?

Šentilj, kot destinacijo priložnosti, prepoznavajo tudi zasebni vlagatelji. V izgradnji le-teh so tako stanovanjski objekti kot tudi objekti, namenjeni poslovnim storitvam.

Kateri projekti so letos v načrtu občine?

Zasledujemo cilje, zadane v proračunu občine, in jih želimo tudi uresničiti. Gre predvsem za področje komunalne infrastrukture (ceste, sanacije plazov …) ter nekaj projektov, ki so že zgoraj našteti in so vezani na sofinancerska sredstva, med njimi ureditev potrebne opreme za kulturne domove, izgradnja pomožnega objekta za tenis v Sladkem Vrhu in še mnogi drugi.