Zavod za zaposlovanje RS (ZRSZ) je konec lanskega leta objavil javno povabilo za izvajanje programov javnih del v letošnjem letu, ki jih lahko neprofitni delodajalci prijavijo na posamezne območne službe.
Spremembe se nanašajo na povečanje okvirne višine sredstev, in sicer z 9 milijonov evrov na 22,3 milijona evrov. »Ustrezno se povišajo in prerazporedijo okvirne kvote razpoložljivih sredstev po območnih službah zavoda in po sklopih programov javnih del. V skladu z večjim obsegom sredstev se spremeni tudi okvirno število možnih vključitev dolgotrajno brezposelnih, in sicer s 1.500 na 4.400 oseb,« so zapisali na spletni strani zavod in dodali, da se sredstva zagotavljajo iz proračuna Republike Slovenije.
Iz mariborske enote republiškega zavoda za zaposlovanje so sporočili, da zagotavljajo del sredstev za plače udeležencev javnih del predvsem v skladu s povprečno stopnjo brezposelnosti v občinah oziroma regijah.
Deleži sofinanciranja. Vir. Zavoda RS za zaposlovanje
Za izvajanje programa Javna dela namenjeno 3.791.000 evrov
»Zakon o urejanju trga dela v 52. členu določa višino plačila za delo in povračilo stroškov v zvezi z delom, izražena je v deležu od minimalne plače po ravneh strokovne izobrazbe, ki ga udeleženec opravlja v programu javnih del, in sicer od 80 odstotkov minimalne plače za I. raven do 120 odstotkov od minimalne plače za VII. raven izobrazbe. Udeleženec javnih del je upravičen tudi do povračila stroškov za prehrano ter prevoz na delo in ostalih dodatkov v skladu z delovnopravno zakonodajo,« smo izvedeli.
ZRSZ Maribor: »Udeleženec javnih del je upravičen tudi do povračila stroškov za prehrano ter prevoz na delo in ostalih dodatkov v skladu z delovnopravno zakonodajo.«
V skladu s Katalogom programov javnih del za leto 2020 se izvajajo programi na področjih, kmetijstva, vzgoje in izobraževanja ter športa, okolje in prostor, kultura, socialno varstvo ter drugi programi. Vseh programov po področjih je 27. »V letošnjem letu je za namene financiranja izvajanja programa Javna dela namenjeno 3.791.000 evrov. Do sedaj smo na Območno službo Maribor prejeli 330 ponudb večina za programe iz področja vzgoje, izobraževanja in športnih dejavnosti,« so pojasnili.
Prednost dolgotrajno brezposelnim osebam
Ciljna skupina za vključitev v programe javna dela so dolgotrajno brezposelne osebe, ki jih napoti zavod.
ZRSZ Maribor: »V letošnjem letu je za namene financiranja izvajanja programa Javna dela namenjeno 3.791.000 evrov.«
»Prednost pri vključevanju imajo dolgotrajno brezposelne osebe, ki so več kot 2 leti neprekinjeno prijavljene v evidenci brezposelnih in v tem času niso bile vključene v noben program aktivne politike zaposlovanja. V programe javnih del s področja socialnega varstva se vključujejo dolgotrajno brezposelne osebe, v programe na ostalih področjih Kataloga (kmetijstvo, vzgoja in izobraževanje, okolje in prostor, kultura, in drugi programi javnih del) pa izključno dolgotrajno brezposelne osebe, ki so prejemniki denarne socialne pomoči. Največ interesa za vključitev v javna dela je med osebami, ki imajo višjo izobrazbo, osebami, ki so v preteklosti že bile vključene v javna dela in tudi med osebami, ki so manj časa prijavljene, a še niso ciljna skupina. Interes za javna dela še vedno ostaja, na nekaterih ravneh izobrazbe beležimo celo večji interes kot je odobrenih mest (6. raven). Pomembno sporočilo vključevanja v javna dela je, da osebe z vključitvijo v program ohranijo in razvijajo delovne sposobnosti in so socialno vključene. S ponovno aktivacijo tako lažje znajdejo pri delodajalcih na realnem trgu dela,« so zaključili.
Naloge družabništva in spremstva
Od domov za starejše, kjer imajo v načrtu zaposlitev preko javnih del, je tudi Dom pod gorco. Tamkajšnji direktor Gregor Žigon je dejal, da trenutno sicer nimajo zaposlenih preko javnih del, ker je šele v preteklem tednu bilo znano, ali so bili uspešni na razpisu za javna dela.
Gregor Žigon: »Na razpis smo se prijavili za tri osebe in tudi bili uspešni.«
»Na razpis smo se prijavili za tri osebe in tudi bili uspešni. V našem domu bodo trije delavci/ke opravljale nalogo družabništvo in spremstvo,« je razložil Žigon in dodal, da je plačilo javnih del v skladu s predpisi. »Podatka s preteklimi leti vam žal ne moremo podati, ker zadnji dve leti nismo imeli javnih del. V začetku februarja pa bomo šele imeli razgovore s potencialnimi kandidati,« je zaključil Žigon.
»Popolnoma neenakovredna obravnava Mariborčanov«
Povsem drugače je pri Domu Danice Vogrinec, kjer tamkajšnji direktor Marko Slavič izraža veliko razočaranje in ogorčenje nad razporeditvijo javnih del. »Gre za popolnoma neenakovredno obravnavo Mariborčanov, ki si tega ne zaslužijo. Očitno župan s svojo ekipo ne razume, da smo pred slovensko ustavo enaki vsi državljani, tudi z enakimi pravicami, obenem pa mu ni jasno dejstvo, da v sistemu skrbi za starejše na tak način razporeja proračunska sredstva, ki se na MOM prilivajo preko povprečnin, tudi najstarejše mariborske družine, naših stanovalcev, ki so vse življenje plačevali v integralni proračun, bodisi preko prispevkov ali dajatev, z namenom da si zagotovijo dostojno staranje. To je nezaslišano,« poudarja Slavič.
Marko Slavič: »Verjamem sicer, da župan s sredstvi, ki jih premore, te pomoči ne bo potreboval, niti kdo njegovih bližnjih, ampak se ne zaveda, da je v tem mestu veliko ljudi, ki to pomoč nujno potrebujejo in bodo žal morali živeti v domovih za starejše.«
Sogovornik nadaljuje: »Župan torej ne ve ali ne razume, da je s tem, ko je odobril 3 javne delavce, menda za zdaj edini mariborski dom, ker je pač v lasti mestne občine, naredil nezaslišano krivico našim stanovalcem, ki so pravzaprav plačniki tega, da imajo njihovi kolegi v Domu pod gorco bistveno boljše pogoje.«
Marko Slavič: »Kaj takšnega se ni zgodili niti v času županovanja Kanglerja ali Fištravca.«
Pri vključitvi javnih delavcev v domove za starejše gre po besedah Slaviča za izrazito socialno-varstveno dejavnost, kjer stanovalci izjemno potrebujejo nakupe, prevoze na prireditve, družbo in podobno. Slavič: »Kvaliteta njihovega življenja je neprimerno slabša. Kaj takšnega se ni zgodili niti v času županovanja Kanglerja ali Fištravca.«
Občina za podporo starejšim ne premore 25 odstotkov doplačila, s čemer bi izkoristila bonitete države
»Pri nesorazmerju med javnimi delavci, ki jih župan, ne vem po kakšnem kriteriju, odobri v en dom, ki ima 150 stanovalcev, v drugega z 809 pa ne, bode tudi spoznanje, da bi nam moral po načelu enakosti pred ustavo zagotoviti najmanj 15 oziroma 16 novih delavcev. To, da MOM ne bi odobrila niti enega programa javnih del, se je zgodilo prvič po 17. letih, odkar sem direktor. To pomeni, da še te programe, ki jih država pripelje v mesto preko programa javni del in so v znesku 75 odstotkov financirani s strani države, občina za podporo starejšim ne premore 25 odstotkov doplačila, s čemer bi izkoristila bonitete, ki jih država preko aktivne politike zaposlovanja, nudi temu mestu. To je res bolano in nerazumljivo, očitno plod tistih, ki se spoznajo bolj na kaj drugega kot oskrbo za neko kvalitetno in dobro družbo,« je prepričan Slavič.
To pomeni, da še te programe, ki jih država pripelje v mesto preko programa javni del in so v znesku 75 odstotkov financirani s strani države, občina za podporo starejšim ne premore 25 odstotkov doplačila, s čemer bi izkoristila bonitete, ki jih država preko aktivne politike zaposlovanja, nudi temu mestu. To je res bolano in nerazumljivo, očitno plod tistih, ki se spoznajo bolj na kaj drugega kot oskrbo za neko kvalitetno in dobro družbo,« je prepričan Slavič
Sogovornik pravi: »Sicer verjamem, da župan s sredstvi, ki jih premore, te pomoči ne bo potreboval, niti kdo njegovih bližnjih, ampak se ne zaveda, da je v tem mestu veliko ljudi, ki to pomoč nujno potrebujejo in bodo žal morali živeti v domovih za starejše. Bomo pa sprožili ustavno presojo.«
V Rušah spremenjen delež financiranja plač
V občini Ruše je bila v obdobju od januarja do septembra 2019 povprečna stopnja brezposelnosti 10,1-odstotna, so sporočili iz urada tamkajšnje županje Urške Repolusk. »Za javna dela v letu 2020 se je v skladu s Pravilnikom o izboru in sofinanciranju programov javnih del (Uradni list št. 77/2019) spremenil delež financiranja plač. Delež sofinanciranja vključenih v program javnih del v občini se je v letu 2020 s strani zavoda za zaposlovanje zmanjšal iz 65 odstotkov na 60,« so zapisali.
Kot naročnik in izvajalec imajo letos v javna dela vključenih 6 oseb v občini v 3 programe, in sicer štiri osebe za urejanje in vzdrževanje javnih površin ter občinskih cest ter po eno oseba za ohranjanje in varovanje kulturne krajine, gozdov, obnove vasi in izvajanje dejavnosti na področju športa, nadzor in skrb za urejenost športnih objektov.
Občina Ruše: »Delež sofinanciranja vključenih v program javnih del v občini se je v letu 2020 s strani zavoda za zaposlovanje zmanjšal iz 65 odstotkov na 60.«
»V letu 2019 je bilo vključenih v javna dela v občini 7 oseb v 4 programe,« so dodali.
Občina Ruše bo v letu 2020 kot naročnik sofinancirala programe izvajalcem javnih del okvirno 56.000 evrov, medtem ko je za javna dela 2020 (občina kot naročnik) potrjenih 6 različnih programov za 11 vključenih pri 5 izvajalcih, ki jih občina sofinancira: OŠ Janka Glazerja Ruše ima vključenih 5 oseb v 3 programe (Informiranje, Pomoč pri učenju in druga pomoč otrokom učencem, dijakom in drugim udeležencem izobraževanja ter Izvajanje dejavnosti na področju športa, nadzor in skrb za urejenost športnih objektov), CEZAM ima vključene 3 osebe v 2 programih (Pomoč pri izvajanju programov za mlade in Pomoč pri organiziranju in izvajanju kulturnih dejavnosti in prireditev), Športno društvo Ruše ima vključeno 1 osebo v programu Izvajanje dejavnosti na področju športa, nadzor in skrb za urejenost športnih objektov, Center za sluh in govor ima vključeno 1 osebo v programu za Pomoč pri učenju in druga pomoč otrokom učencem, dijakom in drugim udeležencem izobraževanja, Mariborska knjižnica pa 1 osebo v programu Pomoč v knjižnici.
»Občina Ruše je vsem ostalim izvajalcem podala le javni interes. Domu Danice Vogrinec za 1 vključeno osebo v programu Družabništvo in spremljanje, Športnemu društvu Ruše za 1 vključeno osebo v programu Izvajanje dejavnosti na področju športa, nadzor in skrb za urejenost športnih objektov,« še razlagajo.
Javni razpis za vključitev v javna dela 2020 v občini Ruši še v teku, saj je bil letos odprt šele od 15. januarja. »V letu 2019 je občina kot naročnik sofinancirala 8 oseb v 4 programih pri 4 izvajalcih, v letu 2019 pa veliko izvajalcev javnih del ni uspelo na Zavodu za zaposlovanje na javnem razpisu za vključitev v javna dela, zaradi pogojev oddaje vlog,« so zaključili.
V Šentilju v javnih delih 8 oseb
Občina Šentilj kot naročnik in izvajalec javnih del je za letošnje leto sklenila pogodbe z Zavodom RS za zaposlovanje o izvajanju programov javnih del za 8 oseb.
Občina Šentilj: »Za sofinanciranje javnih del imamo v proračunu zagotovljenih okoli 115.000 evrov, v tem je vključen tudi sofinancerski delež.«
»Za sofinanciranje javnih del imamo v proračunu zagotovljenih okoli 115.000 evrov, v tem je vključen tudi sofinancerski delež. Javna dela pa se bodo izvajala v programih Ohranjanje in varovanje kulturne krajine, gozdov, obnova vasi varstvo okolja, ohranjanje narave, upravljanje z vodami in spodbujanje trajnostnega prostorskega razvoja urejanje in vzdrževanje javnih površin ter občinskih cest, pomoč pri urejanju evidenc, računalniških baz podatkov in arhivskega gradiva,« so zapisali.
V lanskem letu pa niso imeli nobenega zaposlenega preko programa javnih del.
Dva delavca za javne površine in občinske ceste
Občina Pesnica bo letos izvajala dva programa javnega dela, so sporočili. Za urejanje in vzdrževanje javnih površin ter občinskih cest bosta zaposlenega dva delavca s I. in II. stopnjo izobrazbe. »Za to javno delo bo občina v proračunu zagotovila 30.000 evrov, tega programa javnega dela pa v letu 2019 nismo izvajali, saj ga nam zavod za zaposlovanje ni odobril,« so pojasnili in kot drugi projekt navedli Pomoč starejšim in invalidom, v katerem bo zaposlen en delavec s IV. stopnjo izobrazbe, občina bo za to javno delo zagotovila 8.000 evrov proračunskega denarja.
»To javno delo se izvaja preko Centra za socialno delo Maribor, enote Pesnica. Program javnega dela pa se je izvajal tudi v lanskem letu,« so zaključili.
V Kungoti urejanje občinskih cest in delo z družinami
V občini Kungota so letos s strani zavoda dobili odobrena 3 javne delavce: 2 bomo zaposlili za pomoč pri urejanju občinskih cest, enega pa za delo z družinami. Maja Kolmanič pravi, da občina hkrati financira enega javnega delavca v osnovni šoli, ki bo zadolžen za nemoteno delovanje večnamenske športne dvorane Kungota in enega javnega delavca, katerega delovno mesto bo na CSD Pesnica.
Maja Kolmanič: »Skupno število javnih delavcev je manjše od lanskega, saj v letu 2019 niso uspeli zapolniti vseh delovnih mest.«
»Za program javnih del smo v tem letu namenili 50.000 evrov proračunskih sredstev,« je dejala in dodala, da je skupno število javnih delavcev manjše od lanskega, saj v letu 2019 niso uspeli zapolniti vseh delovnih mest. Vzrok za slednje je bilo neprimernost kandidatov, neizpolnjevanje pogojev in pomanjkanje pripravljenosti za delo, zato so tudi prijavljali manj javnih del.
