Letošnja medobčinska proslava Zveze kulturnih društev občin Kungota, Pesnica in Šentilj ob slovenskem kulturnem prazniku je potekala v Šentilju, v dvorani tamkajšnjega kulturno prosvetnega doma. Za kulturni program je v celoti poskrbel Pihalni orkester občine Šentil Paloma; poleg orkestra smo videli še solo nastop Žana Pečenika na evfoniju in sedemčlansko brass zasedbo pihalnega orkestra, sestavljeno iz trobil in pihal.
Zbrane v dvorani je pozdravila Lidija Šarić, podžupanja občine Šentilj, slavnostni nagovor je opravila predsednica Zveze kulturnih društev občin Kungota, Pesnica in Šentilj Franja Senčič. Slednja je skupaj s šentiljskim županom mag. Štefanom Žvabom zaslužnim podelila priznanja. Prireditev je povezovala Janja Kraner. S strani občine Pesnica se je prireditve udeležil tamkajšnji župan mag. Gregor Žmak, iz Kungote je prišel podžupan Rudi Matjašič, prisotni pa so bili tudi številni predstavniki družbenega in družabnega življenja vseh treh občin.
[[image_1_article_74333]]
Leopoldu Methansu priznanje za enkratni dosežek
Priznanje Zveze kulturnih društev občin Kungota, Pesnica in Šentilj za enkratni dosežek v letu 2024, za sodelovanje in dosežke na državni ravni v organizaciji javnega sklada za kulturne dejavnosti je prejel Leopold Methans. S kiparskim delom (varjenim železom), ki mu je nadel ime Poseg/K se je uvrstil na deveto državno tematsko razstavo z naslovom Polnost praznine.
[[image_2_article_74333]]
Tadej Lončarič postal vztrajni mladi ustvarjalec
Priznanje za vztrajnega mladega ustvarjalca, s katerim želi zveza nagraditi mlade oblikovalce kulturnega utripa ter jih hkrati spodbuditi za naprej, je šlo v roke Tadeju Lončariču. V Kulturno umetniškem društvu Jakob je tisti fant, ki je utiral pot novi generaciji; deček, ki je s svojo energijo motiviral mentorje in ki je odrasel v zanesljivega in suverenega ustvarjalca, ki s svojim znanjem, s talentom in s sposobnostmi, če se le da, najde čas in priskoči na pomoč domačemu društvu, drugim kulturnim skupinam ali pristopi k organizaciji dogodkov zveze kulturnih društev in javnega sklada.
[[image_3_article_74333]]
Zlato priznanje zveze z značko Tini Kren Mijahlović, Francu Kerencu, Janku Pestičku in Maksu Vajngerlu
V nadaljevanju so podelili štiri zlata priznanja zveze z značko. Med prejemnicami je Tina Kren Mihajlović, ki že od malih nog aktivno sooblikuje bogato kulturno dogajanje v Svečini, predvsem pa je prepoznavna po svojem dolgoletnem neutrudnem gledališkem ustvarjanju. Franc Kerenc, po izobrazbi magister poslovnih ved, a po duši predan glasbenik in kulturnik. Kot predsednik sekcije Kungoške Pleh Muzike se je izkazal z organizacijskimi sposobnostmi in glasbenim talentom ter tako pomembno prispeval k uspehom in prepoznavnosti skupine. Zlato priznanje zveze z značko je prejel tudi Janko Pestiček, ki izhaja iz znane glasbene družine, ki že desetletja organizacijsko in z glasbenim udejstvovanjem sooblikuje prepoznavnost Pihalnega orkestra Občine Šentilj – Paloma. V pihalni orkester se je včlanil leta 1973 kot samouk na trobenti. Maksa Vajngerla glasba spremlja od zgodnjih otroških let. Po vzoru njegovega dedka se je začel učiti trobento in pri osmih letih že sodeloval pri godbi Paloma Ceršak. Obiskoval je glasbeno šolo Toneta Neuvirta v Ceršaku ter igral v mladinski in članski zasedbi. Leta 1987 se je pridružil Mali pihalni godbi Neuvirtovi Štajerci iz Pesnice.
[[image_4_article_74333]]
Najvišje priznanje za Janeza Kopšeta
Najvišje priznanje, zlato plaketo zvezo, je prejel Janez Kopše. Pihalnemu orkestru občine Šentilj Paloma je prvič kot član Opere Maribor dirigiral decembra 1991. Z njim se je začelo novo obdobje glasbene tradicije na Ceršaku, ki je pod njegovo taktirko trajalo vse do leta 2023. V orkestru še vedno sodeluje kot godbenik. V orkestru je uvedel redne božično-novoletne koncerte ter sodelovanje na revijah in tekmovanjih. Veliko svojega časa je namenjal poučevanju novincev ter pripomogel, da se je v Šentilju končno ustanovil dislocirani oddelek nižje glasbene šole Maribor. 32 let neprekinjenega dirigiranja, poučevanja in vsestranske pomoči v glasbeni dejavnosti v Ceršaku se je odražalo v povprečno 30 do 40 nastopih letno (vsakoletni koncerti v Mariborskem parku, prvomajska srečanja na meji v Šentilju ...).
[[image_5_article_74333]]
Čeprav dvorana ni bila nabito polna, je bila slovesnost polna čustev in dolgih aplavzov. Po uradnem delu programa so se zbrani zadržali v avli dvorane na pogostitvi in neformalnem druženju. Omenjeno medobčinsko proslavo so v lanskem letu pripravili v Pesnici, naslednje leto bo v Kungoti.
