Predstavniki civilnih inicativ Narava Slovenskih goric in Proti kompostarni v Ceršaku so skupaj z Zvezo društev Moja Mura znova izrazili zaskrbljenost zaradi po njihovem mnenju spornega kopičenja med 150.000 in 200.000 ton odpadkov na otoku v reki Muri pri Ceršaku. Pristojne institucije so zato pozvali k hitrem in učinkovitem ukrepanju.

Prebivalci živijo v nečloveških življenjskih razmerah

Kot so zapisali v pismu vladi, okoljskemu ministrstvu in javnosti, je omenjena dolgoletna problematika povezana s kompostarno v Ceršaku tamkajšnje prebivalce pahnila v nemogoče in nečloveške življenjske razmere, ogroženi niso samo porečje Mure in črpališča pitne vode, pač pa po novem tudi kmetijske površine v Slovenskih goricah, potem ko naj bi del spornega komposta začeli odvažati v okolico Lenarta.

Inšpektorat za okolje in prostor je po prejeti prijavi po njihovih informacijah ugotovil, da ni pristojen za obravnavo večje količine odloženega komposta na deponiji ob cesti v občini Lenart, zato so zadevo predalih v obravnavo mariborski enoti inšpektorata za kmetijstvo.

Tam so prijavitelju odgovorili, da so ob inšpekcijskem pregledu kmetijske inšpektorice ugotovili, da gre v omenjenem primeru za kup komposta prvega kakovostnega razreda, ki je v lasti lenarške družbe Žipo Lenart, ter da po uredbi o predelavi biološko razgradljivih odpadkov ter uporabi komposta in digestata ni bilo nobene nepravilnosti, kar pomeni, da ni bilo pogojev za ukrepanje.

Opazili so večjo onesnaženost s plastiko

V civilnih iniciativah in Moji Muri so zaradi takšnih ugotovitev inšpektorice zaskrbljeni, saj naj bi nedavno v časniku Večer direktor podjetja Žipo Mitja Krajnc sam povedal, da so opazili večjo onesnaženost s plastiko in da so se s kompostarno že dogovorili, da bodo kompost pred uporabo presejali ter dodatno analizirali.

S to izjavo v bistvu pritrjuje zaskrbljenim občanom, ki se bojijo, da je kup odpadkov potencialno škodljiv za naravo, okolje in posredno tudi zdravje ljudi. Ob vsem tem se poraja dvom tudi o ostalih onesnaževalih, ki so prisotna v kompostu in ki se jih s presejanjem ne da odstraniti.

“S to izjavo v bistvu pritrjuje zaskrbljenim občanom, ki se bojijo, da je kup odpadkov potencialno škodljiv za naravo, okolje in posredno tudi zdravje ljudi. Ob vsem tem se poraja dvom tudi o ostalih onesnaževalih, ki so prisotna v kompostu in ki se jih s presejanjem ne da odstraniti,” poudarjajo.

Ob tem navajajo tudi ugotovitve okoljskega inšpektorja iz leta 2019 ob pregledu kompostarne v Ceršaku, da upravljavec odpadke prevzema neposredno v bokse brez odstranjevanja plastičnih vrečk ter brez dodajanja ustrezne količine zmletih odpadkov, pa tudi da je v njih opazna prisotnost velikega števila plastičnih vrečk, ki bi jih moral upravljavec izločiti v pripravi na kompostiranje, česar pa naj ne bi počel.

Kot dodajajo, je očitno neustrezen kompost nenadoma postal ustrezen, zaradi česar so ga lahko marca in aprila letos začeli odvažati na novo lokacijo, kar pomeni, da so določene količine komposta tudi že “podorane” na poljih. “Ne moremo se strinjati, da tako na ministrstvu za okolje kot inšpekcijske službe s svojim (ne)delovanjem dobesedno podpirajo nesmiselno ter za ljudi in naravo škodljivo obratovanje kompostarne,” so še zapisali v dopisu.

STA