Pretekli ponedeljek, točno eno leto in en dan po preboju novega železniškega predora Pekel, je bil ob 18.05 odprt nov 3,7 kilometra dolg odsek železniške proge med Počehovo in Pesnico, kamor je promet preusmerjen po uspešno zaključeni gradnji novega odseka. Prvi vlak je po novem odseku iz smeri Maribora proti Šentilju zapeljal ob 18.41. Spomnimo, da so z izvedbo projekta začeli septembra 2020, obsegal pa je gradnjo dveh večjih objektov, gradnjo novega 1530 metrov dolgega predora Pekel in gradnjo novega viadukta Pesnica v dolžini 896 metrov, ki sta oba pripravljena za bodočo dvotirnost. Nov predor in viadukt sta nadomestila obstoječa objekta iz leta 1846, ki sta bila del Južne železnice od Dunaja do Trsta.
FOTO: Direkcija RS za infrastrukturo
Nadgradnja je pomembna tudi za šentiljsko občino
Nova železniška infrastruktura ni pomembna le za mariborsko in pesniško občino, temveč tudi za Šentilj, kjer so že v preteklosti uredili železniško postajo, postavili protihrupne ograje in posodobili drugo infrastrukturo. Kot pravi župan mag. Štefan Žvab, zdajšnja nadgradnja železniške proge pomeni za Šentilj večjo dodano vrednost: “Zagotovo se bo povečala pretočnost vseh vlakov, tako tovornih kot potniških. Na ta način bomo imeli občani Šentilja boljše povezave z mestom Maribor.”
Šentiljčani sicer možnost prevoza z vlakom precej koristijo, v največji meri dijaki in študentje, ki imajo tudi letne vozovnice. Pogosto se z vlakom peljejo tudi upokojenci. Župan si sicer želi še več neposrednih železniških povezav s sosednjo Avstrijo, ki so sedaj redke: “Dogaja se, da morajo potniki na avstrijski strani Šentilja, v Spielfeldu, prestopiti in čakati na naslednji vlak. Veliko ljudi se z vlaki vozi na delo iz Maribora in Šentilja proti Gradcu. Povezave znotraj Slovenije so dobro urejene, povezavi z Gradcem in Dunajem pa nekoliko slabše. Na avstrijski strani, čeprav imajo tudi enotirni sistem, je izredno veliko potniških vlakov. Tovrsten javni promet je zelo dobro urejen.”
Železniška postaja v Šentilju
V pesniški viadukt je vgrajenega za osem olimpijskih bazenov betona
Posebnost zdaj najdaljšega železniškega viadukta v Sloveniji je ta, da je to prvi viadukt v Sloveniji, ki je bil grajen po konceptu integralnih železniških viaduktov brez ležišč. Viadukt je širok 14,36 metra, ima 32 razponov, ki so v povprečju dolgi 28 metrov. Prečni prerez je oblike dveh reber širine od 1,8 do 2,2 metra, konstrukcijska višina preklade meri 2,30 metra. Statična dolžina viadukta je 896 metrov, med krajnimi osmi je razdeljena na devet delov, sedem daljših v dolžini 112 metrov in dva krajša z dolžino 56 metrov. Gradnje daljših vmesnih okvirjev so bile tudi ene izmed največjih in zahtevnejših, saj je bilo pri vsakem izmed teh okvirjev vgrajenih 1560 kubičnih metrov betona. V cel viadukt je bilo skupaj vgrajenih približno 20 tisoč kubičnih metrov oziroma za osem olimpijskih bazenov betona. V armaturi je štiri tisoč ton armiranenega jekla in 350 ton jekla za prednapenjanje.
Gradnja predora je potekala po glinenem laporju s tankimi, redkimi polami peščenjaka. Izkopna dela so potekala po novi avstrijski metodi izkopa (NATM metoda), ki je zasnovana tako, da hribino okrog območja izkopa obravnavana kot breme in hkrati kot nosilni obroč, ki to breme prevzame. Uspešna je predvsem zaradi svoje prilagodljivosti različnim hribskim razmeram, saj omogoča kar največjo izbiro gradbenih in izkopnih metod ter izvedbe predorske obloge. Pri izgradnji je bil prvič v Sloveniji za podpiranje izkopa uporabljen tudi mikroarmirani brizgani beton, ki omogoča hitrejšo gradnjo brez uporabe armature.
Pekel je prvi vodotesen predor v Sloveniji
Predor Pekel bo prvi predor v Sloveniji, ki bo popolnoma vodotesen. Eden izmed prelomih dogodkov je bila tudi izvedba preboja približno leto nazaj. Za preboj je bilo potrebnih 479 izkopnih dni oziroma 16 mesecev. Za izkop predora je bil uporabljen predorski bager in freza ter tudi miniranje. Za podpiranje predora je bil uporabljen stroj za nanašanje brizganega betona in vrtalni stroj za vgradnjo sider. Izkopanega je bilo 195.000 kubičnih metrov materiala. Za podpiranje so uporabili 30.000 kubičnih metrov brizganega betona in vgradili več kot 7000 sider. Novi železniški predor Pekel bo izboljšal varnost železniške proge Maribor–Šentilj, povečal njeno prepustno zmogljivost ter povečal hitrost proge na do 120 km/h, s čimer se bo skrajšal tudi potovalni čas. Projekt zajema tudi gradnjo podvoza Pesnica, 11 opornih zidov, 2,5 kilometra protihrupnih ograj, cestne ureditve na severnem in južnem portalu predora Pekel ter na portalu reševalnega rova.
Do zaključka vseh del, predvidoma konec letošnjega oktobra, je treba dokončati še dela, ki jih ni bilo moč dokončati zaradi prevezave iz starega na novi tir. Dokončati je treba dela na južnem portalu predora Pekel, kjer je treba izvesti dela na reševalnem platoju, zaključiti z deli na opornih konstrukcijah, pri protihrupnih ograjah ter na cestnih ureditvah. Prav tako je treba zaključiti z demontažo starega tira in elementov vozne mreže ter dokončati cestne ureditve na tem delu. Pogodbena vrednost ureditve nove trase na odseku Počehova–Pesnica z gradnjo novega predora Pekel in železniškega viadukta Pesnica bo znašala približno 120 milijonov evrov.
