V Šentilju so se po zadnjem deževju sprožili novi plazovi. Letos so jih skupaj zabeležili že skoraj 500, in to na cestni in ostali infrastrukturi, na kmetijskih površinah in v gozdovih. V tem trenutku plazovi ogrožajo sedem hiš, dve sta že prazni, v dveh primerih pa družini še čakata na odločitev o tem, ali bosta morali zaradi varnosti zapustiti svoja domova. V zadnjem deževju se je na novo sprožilo okoli 50 plazov, med njimi je 30 večjih. Najhuje je na območju Sladkega in Vranjega Vrha, Šomata in na predelu do Trat.

Še vedno je zaprta cesta Selnica ob Muri – Zgornja Velka

V tem trenutku je še vedno neprevozna lokalna cesta Selnica ob Muri – Zgornja Velka, ki je zaprta. “Del ceste, ki je poškodovan, saniramo. Po ocenah bo sanacija trajala še nekaj časa, zagotovo pa je to ena od prednostnih stvari, saj gre za pomembno cestno povezavo, ki je zaprta v dolžini šest, sedem kilometrov,” nam je povedal župan občine Šentilj mag. Štefan Žvab. Zaradi plazov je sicer neprevoznih še nekaj drugih cest, vendar gre za krajše odseke.

Plaz, ki ga v teh dneh geologi najbolj spremljajo, je v Sladkem Vrhu nad hišo družine Kolar. Včeraj so gasilci na območju plazu odstranili nekaj dreves in skušali odtoke speljati stran od objekta.

Skupna škoda znaša 15 milijonov evrov

Skupna škoda na območju občine Šentilj po zadnjih podatkih  znaša že 15 milijonov evrov. Kot še dodaja župan, brez pomoči države ne bo šlo: “Nekaj intervencijskih sredstev, s katerimi vzpostavljamo prevoznost cest in opravimo najnujnejša dela, smo že dobili, nekaj jih še pričakujemo. Od dolgoročnejših sanacij smo v tem času sanirali samo en večji plaz na cesti v Zgornjem Gradišču, za ostale imamo že narejene projekte, kmalu bomo začeli z razpisi. Mudi se, kajti bliža se novo šolsko leto in zagotoviti moramo prevoznost cest.”

“To je domiseln predlog, ki ga bomo mi zagotovo podprli”

In kako župan Žvab komentira vladni predlog o nadomestni gradnji za prizadete v poplavah in plazovih, pri čemer naj bi občine priskrbele in komunalno opremile zemljišča ter jih prostorske umestile, država pa bi nato skupaj s proizvajalci montažnih hiš poskrbela za postavitev objektov? “To je domiseln predlog, ki ga bomo mi zagotovo podprli. Opozarjam pa, da bo potrebno, če želimo v časovnem smislu skrajšati birokracijo, sprejeti novi zakon. Če se bomo tega lotili po ustaljenih postopkih, ne bomo prišli do komunalne opremljenosti zemljišč niti do gradbenih dovoljenj. Na razpolago bomo dali bomo, če bo predlog obveljal, zemljišča v Sladkem Vrhu, ki jih bo treba komunalno opremiti, predvsem pa, ker parcele še niso prostorske umeščene, skrajšati postopke pridobivanja vseh dovoljenj.”