Občina Šentilj v sodelovanju s sosednjo avstrijsko občino Strass gradi most za pešce in kolesarje čez reko Muro v Ceršaku. S projektom uresničujejo dolgoletno željo po pohodniško-kolesarskem mostu, ki je v višini 1,2 milijona evrov sofinanciran iz Interreg programa Slovenija - Avstrija v obdobju od 2021 do 2027.
Razliko do 1,5 milijona evrov, koliko je vrednost investicije, si delita slovenska in avstrijska stran. Na mednarodni razpis za izbor izvajalca se je prijavilo le slovensko podjetje Pomgrad d.d. iz Murske Sobote, ki je sredi lanskega leta začel z deli na terenu.
Konstrukcijo bodo v celoti nameščali z avstrijske strani
Z gradnjo mostu naj bi zaključili konec maja 2025. Najprej so zgradili temelje na slovenski strani, zdaj jih gradijo na avstrijski. Gre pa za, kot je povedal šentiljski župan mag. Štefan Žvab, za tehnično zelo zahteven projekt: "Teren je slabše dostopen, zlasti za težke stroje. Zato bo tudi postavitev konstrukcije mostu potekala z avstrijske strani, s slovenske to ni možno." Nosilni del v njegovi celotni dolžini bodo predvidoma namestili v marcu ali aprilu.
V leseni izvedbi v dolžini 96 metrov
Z arhitekturnega vidika bo most, ki bo v viseči izvedbi, unikaten. V celoti bo namreč lesen, sestavljen bo iz vzdolžnih lesenih nosilcev, ki bodo preko jeklenih okvirjev obešeni na nosilne jeklene vrvi. Vrvi pa bodo sidrane na obeh bregovih Mure v masivne betonske opornike. Skupna dolžina mostu z vstopnimi rampami znaša približno 96 metrov, čistega konstrukcijskega razpona pa je 86 metrov, kar ga zagotovo uvršča med mostove in ne brvi. Njegova širina bo tri metre in pol. Ob dolžini bo poseben tudi v tem, da bo lesen. Uporabljena bo precej redka vrsta lesa, odporna na vse vremenske vplive.
[[image_1_article_73290]]
[[image_2_article_73290]]
Ko bo most zgrajen, bodo uredili še kolesarko
Kot nadaljuje župan Žvab, bo most povezoval kolesarsko pot na avstrijski strani, ki je zgrajena od izvira Mure do Radgone in še naprej, z načrtovano kolesarko na naši strani, kjer pa je teren povsem drugačen: "Zaradi slikovitosti našega terena, ki je bolj hribovit in razgleden, bomo privabili veliko kolesarjev z avstrijske strani. Nadgradnjo mostu bo namreč predstavljala kolesarska pot, ki jo bomo uredili od mostu, torej od otoka reke Mure, do Selnice ob Muri in broda na Muri. S tem bomo ustvarili krožno pot. Imeli bomo dve možnosti; prva kolesarka bo za gorske kolesarje, druga bo speljana po dolini in bo primernejša za družinsko kolesarjenje. Vsem pa želimo ponuditi še kulinarični užitek."
[[image_3_article_73290]]
[[image_4_article_73290]]
Otok, s katerega bodo slovensko stran povezali z avstrijsko, sodi v Naturo 2000 in zato večji posegi niso dovoljeni. Zato bo tudi kolesarka v makadamski in ne asfaltni izvedbi.
[[image_5_article_73290]]
[[image_7_article_73290]]
[[image_6_article_73290]]
