Pretekli petek je v dvorani Kulturno prosvetnega doma Vlada Pipana v Šentilju potekala proslava ob 30. občinskem prazniku, na kateri so z občinskimi priznanji nagradili posameznike, ki so s svojim delom in trudom prispevali k razvoju občine.
Obiskovalce so v dvorano pospremili zvoki Pihalnega orkestra občine Šentilj Paloma, nato pa so slovensko himno odigrali člani Tamburaškega orkestra Sveti Jurij ob Ščavnici, ki so kulturni program oblikovali tudi v nadaljevanju. Z njimi sta zapela Sara in Davorin Bek. Pri tem je zanimivo, da sta člana omenjenega tamburaškega orkestra tudi oče in hči, ki sta se v preteklosti kulturno udejstvovala kot občana Šentilja.
[[image_2_article_75807]]
Tamburaška zgodovina kraja
S strani moderatorja Aleša Pregla smo slišali, da so tamburaši še kako povezani z zgodovino kulture v Šentilju. Pod okriljem društva Obmejni zvon v Šentilju je bil namreč v jeseni leta 1924 ustanovljen tamburaški zbor.
Vodil ga je Adam Sardoč, imel je 16 članov, v začetku januarja 100 let nazaj pa so prvič nastopili v Štrihovcu. Tamburaše so leta 1932 za nekaj časa oživili še na osnovni šoli. Med letoma 1954 in 1961 pa so v Šentilju znova delovali tamburaši, ki jih je vodil velik kulturnik Anton Šeško.
Praznik Šentilja na rojstni dan Rudolfa Maistra
Župan občine Šentilj mag. Štefan Žvab je v nagovoru na prireditvi poudaril, da 30. praznik občine ni le obletnica, temveč "dokaz naše moči, povezanosti in neomajne predanosti kraju, ki mu pravimo dom. To je praznik vseh nas, praznik skupnosti, ki je v teh treh desetletjih rasla, napredovala in gradila prihodnost za generacije, ki prihajajo za nami".
[[image_3_article_75807]]
Po županovih besedah Maistrova beseda, njegova dejanja in njegov duh živijo v tem kraju, saj Rudolf Maister ni bil le borec, temveč tudi vizionar, človek kulture in trdnih vrednot, ki je znal združevati vojaško odločnost s pesniško dušo.
Žvab je prepričan, da so v občini v preteklosti sprejemali odgovorne in prave odločitve ter zgradili infrastrukturo, razvili šole in vrtce, omogočili kakovostno bivanje, ustvarili pogoje za gospodarstvo in trajnostni razvoj. "Iz kraja, ki je bil nekoč le točka na zemljevidu, smo ustvarili občino priložnosti, sodelovanja in povezovanja." Še enkrat je poudaril, da so ravno občani srce in duša kraja in da mu prav oni dajejo življenje, smisel in prihodnost. Ob koncu se je zahvalil vsem, ki so s svojim trudom, vztrajnostjo in nesebičnim delom pustili neizbrisen pečat v občini.
Zgodovina občine Šentilj sega v davno leto 1824, v Avstrijo, kjer so bile ustanovljene katastrske občine, ki so leta 1850 postale upravne občine, združene v okraje in okrožja. Šentilj je bil tako občina v okraju Špilje, okrožje Maribor, Notranja Avstrija. Prve volitve županov in občinskih svetov, ki so jih sestavljali davkoplačevalci v volilnih razredih, so bile leta 1859. Občine se potem do leta 1933 niso bistveno spremenile.
Leta 1854 so bila imena naših krajev prvič objavljena v slovenskem jeziku. Prva velika občina Šentilj je bila oblikovana v Kraljevini Jugoslaviji leta 1933, druga velika občina ali komuna Šentilj pa je bila ustanovljena v Federativni ljudski republiki Jugoslaviji leta 1955. Po treh letih je bila vključena v komuno Maribor- Košaki.
29. 12. 1994 je bila Občina Šentilj vpisana v Poslovni register RS in tako je v samostojni državi Šentilj tretjič postal velika občina, vanjo pa so bile, in še vedno so, vključene krajevne skupnosti Ceršak, Sladki Vrh, Šentilj in Velka. Že leto pozneje je, da bi trajno negovala in spoštovala spomin na boje za severno mejo, za svoj praznik občina izbrala 29. marec. Na ta dan se je leta 1874 rodil general Rudolf Maister.
V nadaljevanju so župan Žvab, direktorica občinske uprave Petra Pucko ter podžupanja in predsednica komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Lidija Šarić zaslužnim občanom podelil tri bronaste občinske grbe, dva srebrna in enega zlatega.
Prejemniki bronastega občinskega grba
Na predlog dr. Boštjana Lenarta je bronasti grb prejela Petra Fras. Priznanje so ji podelili za 20-letno predano delo kot organistka in zborovodkinja v župniji Marija Snežna. Vodi otroški in mešani cerkveni zbor, sodeluje pri verouku, skrbi za glasbeno izpeljavo bogoslužja, prenaša ljubezen do cerkvene glasbe in je zgled vztrajnosti ter predanosti.
[[image_5_article_75807]]
Marjan Pojbič je za bronasti grb predlagal Darjo Ferk, dolgoletno gonilno silo prireditve Ciberški kotl in aktivno članico Športnega društva Branka Ceršak. Zavzeto je vključena v delo z otroki, organizira konjeniške tabore in širše promovira občino. Znana je po srčnosti in pripravljenosti pomagati.
[[image_6_article_75807]]
Boris Furlan je prejel bronasti občinski grb na predlog PGD Šentilj. Že skoraj 47 let je član tamkajšnjega prostovoljnega gasilskega društva, več kot desetletje je veteran in še vedno se odzove klicu na pomoč. Zasedal pomembne funkcije v društvu, ves čas je predan gasilstvu in pomoči sokrajanom. Je vzornik mlajšim generacijam in simbol nesebičnosti.
[[image_7_article_75807]]
Prejemnika srebrnega grba
Sabina Kotnik je prejela visoka priznanje na predlog Tilna Krapšeta in mag. Klemna Brvarja. Je knjižničarka, ki je v 12 letih ustvarila središče bralne, kulturne in družbene dejavnosti v Šentilju. Velja za ustvarjalko projektov za otroke, mladino, odrasle in ranljive skupine, obenem pa je zagnana promotorka bralne kulture, organizatorka dogodkov in povezovalka lokalnih društev.
[[image_8_article_75807]]
Na predlog Mihelce Fajs je prejemnica srebrnega grba tudi Helena Juršič, učiteljica glasbene umetnosti na OŠ Rudolfa Maistra Šentilj od 1990. Vodi otroške in mladinske zbore, sodeluje na revijah, lokalnih in mednarodnih projektih. Njeno delo bogati kulturno življenje šole in občine ter navdušuje mlade za glasbo.
[[image_4_article_75807]]
Zlati grb občine za Stanislava Žebelo
Najvišje priznanje, zlasti občinski grb, je šel na predlog župana Štefana Žvaba v roke Stanislavu Žebeli, dolgoletnemu predsedniku KO RK Šentilj, podpredsedniku OZRK Maribor in članu glavnega odbora RK Slovenije. Je vztrajen humanitarec ter pobudnik številnih dobrodelnih akcij in koncertov. Kot vitez krvodajalstva je kri daroval kar 170-krat, hkrati je tudi vodja salamarske sekcije v Turističnem društvu Šentilj, ki združuje člane iz občin Kungota, Pesnica in Šentilj.
[[image_1_article_75807]]
Vodi projekte, ki pomagajo občanom in širše; od letovanj otrok do nakupov medicinske opreme. Poskrbel je za organizacijo že dvajsetih dobrodelnih koncertov, katerih izkupiček namenijo socialno šibkim občanom. Pomagali so družinam, ki so v požarih izgubili hiše. Popravljali so strehe, dograjevali otroške sobe in na več drugih načinov lajšali življenje občanov. Seveda ni šlo brez pomoči velikega števila donatorjev in vse Slovenije in razumevanja občanov Šentilja.
Slovesnost ob praznovanju 30. občinskega praznika so sklenili s pogostitvijo in neformalnim druženjem v avli doma kulture.
