Žan Pečenik iz Šentilja je eden izmed nagrajencev Zveze kulturnih društev Kungota, Pesnica in Šentilj. Na medobčinski proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku v Svečini je prejel priznanje za vztrajnega mladega ustvarjalca.

Žan je od leta 2010 član Kulturnega društva Pihalni orkester občine Šentilj  Paloma. Rodil se je v štiričlanski družini, ob očetu Petru in mami Anastaziji ima še sestro Nušo. Po končani osnovni šoli v Šentilju se je leta 2014  po uspešno opravljenih sprejemnih izpitih vpisal na Konservatorij za glasbo in balet Maribor v razred profesorja Nejca Merca, sedaj pa šolanje nadaljuje na Akademiji za glasbo Ljubljana v razredu profesorja Nejca Merca, v 1. letniku magistrskega programa. Že kot 7-letni deček je začel igrati evfonij, nad katerim sta ga navdušila oče in dedek. Pravi, da je bila glasba v družini vedno velika strast. “Sestra je flavtistka, mama igra saksofon, oče igra evfonij, pozavno in tolkala, stric trobento in bratranec tolkala. Vsi smo člani Pihalnega orkestra občine Šentilj. Najbolj fascinanten pa je dedek, ki igra evfonij, in je pri svojih 82. letih najstarejši član orkestra.”

Za igranje v šentiljskem pihalnem orkestru ga je navdušila družina

Z desetimi leti je Žan začel igrati pri šentiljskem pihalnem orkestru. “Za to me je na nek način navdušila vsa družina, saj so bili vsi člani že prej člani orkestra. To je naša družinska tradicija. Svojo glasbeno pot pa sem začel, kot veliko otrok, na kljunasti piščali, vendar sem že takrat vedel, da bom čez nekaj let začel z igranjem na evfonij. Za evfonij sem se odločil, ker sem kot otrok slišal na evfonij igrati dedka in očeta, že od začetka mi je bil všeč njegov zven.” Kot dodaja, je evfonij precej nepoznan in mlad instrument. Spada v družino trobil, kar pomeni, da zvok proizvajamo z ustvarjanjem vibracij z ustnicami. “Je sorodni instrument tube, saj je evfonij v bistvu tenorska tuba. Njegovo ime izvira iz grške besede euphōnos, kar pomeni sladko zveneč. Različne tone iz njega dobimo s pomočjo štirih ventilov in s spreminjanjem vibracij. Srečamo ga lahko v pihalnih orkestrih, kakšnih manjših komornih skupinah, ali kot solističen instrument.” Ob evfoniju v Pihalnem orkestru občine Šentilj- Paloma po potrebi igra tudi pozavno.

Na vprašanje, koliko časa mu ostane za igranje v domačem pihalnem orkestru, odgovori: “Definitivno manj kot takrat, ko sem živel še doma. Zdaj sem večino časa v Ljubljani, kjer študiram, imam pa še več drugih projektov, pri katerih sodelujem. Vedno pa se potrudim, da čim večkrat pridem na vaje in koncerte v Šentilj.” Deluje še v številnih podsekcijah: v Trobilnem kvintetu, Brass zasedbi in Big band zasedbi. V društvu pa skrbi tudi za notni arhiv orkestra, saj je leta 2018 prevzel funkcijo pomočnika arhivarja (večinoma prepisuje ali transponira note). Od leta 2017 je tudi član zasedbe Brass Band Slovenija.

Za svoje delo je dobil številna priznanja

Skozi vsa leta glasbenega izobraževanja se je izpopolnjeval in dokazoval na državnih in mednarodnih tekmovanjih. Je prejemnik številnih prvih nagrad, srebrnih in zlatih plaket v solo kategoriji ter kategoriji komornih skupin. V letu 2020 je na državnem tekmovanju Mladih glasbenikov Slovenije – TEMSIG prejel zlato plaketo in leto kasneje prvo nagrado v solo kategoriji. Prav tako je v času šolanja igral v operi Dmitrija Shostakovicha v SNG Maribor in se predstavil kot solist s Pihalnim orkestrom Konservatorija za glasbo in balet Maribor. V času študija pa je sodeloval tudi s simfoničnim orkestrom Slovenske Filharmonije in s SiBrass ansamblom Slovenske Filharmonije. Je prejemnik nagrade dr. Romana Klasinca za izjemne dosežke na področju glasbe za leto 2018/2019, prve nagrade na mednarodnem tekmovanju Pamus Flow 2021, zlate plakete in posebnega priznanja za doseženih 100 točk na državnem tekmovanju TEMSIG leta 2019 s komorno skupino Slide Zone Ensamble, s komorno skupino 4phonium pa zlatega priznanja na državnem tekmovanju TEMSING v letu 2022.

Rad bi poučeval evfonij na glasbeni šoli

In kakšni so Žanovi dolgoročni cilji? “V času študija se nameravam udeležiti raznih tekmovanj, mogoče tudi katerih v bolj oddaljenih krajih. V življenju bi pa nasploh rad poučeval evfonij na glasbeni šoli in seveda igral, dokler bom lahko. Na svoj instrument zelo rad igram, bodisi sam bodisi v raznih zasedbah, sem pa spoznal, da tudi zelo rad prenašam svoje znanje na druge ljudi,” pravi Žan. Glede tega, ali bo po zaključku študija Šentilj ostal njegov dom, pa v tem trenutku še ne more odgovoriti: “Iskreno ne vem. Veliko je odvisno od tega, kje bom dobil službo in kam me bo življenje poneslo.”